Franja

regione

A) f

1. regija:
regione antartica, boreale antarktična, arktična regija

2. območje, področje

3. admin. dežela:
regione a statuto speciale dežela s posebnim statutom

4. anat. regija, predel:
regione dorsale, lombare hrbtni, ledveni predel

5. pren. polje, kraljestvo:
la regione della fantasia kraljestvo domišljije

B) agg. invar. deželski, regijski:
Ente Regione admin. Dežela

regiúne -i f regija, območje, področje; predel

reino moški spol kraljestvo; državni stanovi; področje, območje

reino animal živalstvo
reino vegetal rastlinstvo
reino de los cielos nebeško kraljestvo
el Reino Unido Velika Britanija
vinos del Reino (Španija) domača vina

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

secteur [sɛktœr] masculin odsek, sektor; krožni izsek; militaire odsek (du front fronte); figuré del, oddelek, območje, področje, domena

de secteur en secteur po sektorjih
secteur postal številka vojne pošte

settore² m

1. mat.
settore circolare krožni izsek

2. sektor, cona:
il settore di sinistra, di destra, del centro della Camera levi, desni, sredinski sektor poslanske zbornice

3. ekst. sektor, območje; šport polovica (igrišča):
settore d'attacco voj. sektor napada
settore telefonico ptt telefonsko območje

4. pren. področje; dejavnost, sektor; panoga:
il settore della ricerca scientifica področje znanstvenega raziskovanja
il settore pubblico, privato ekon. javni, zasebni sektor
il settore terziario ekon. terciarne dejavnosti
il settore edile, tessile gradbena, tekstilna panoga

sfēra f

1. mat. krogla

2. ekst. krogla; obla; globus:
sfera armillare astr. armilarna krogla
sfera celeste nebeška krogla
sfera di cristallo kristalni globus
sfera di cuoio, sfera šport (nogometna) žoga
a sfera okrogel, oblast
a sfere krogličen:
cuscinetto a sfere strojn. kroglični ležaj

3. nareč. urni kazalec

4. pren. sfera, torišče, območje, področje:
sfera d'influenza vplivno področje

5. (družbeni) sloj, stan

sféră -e f

1. krogla, obla, sfera

2. območje, področje

3. okolje, krog

situs² -ūs, m (sinere)

1. lega, položaj, starejše položje, leža, nastavek: urbis Ci., C., L., Messana, quae situ, moenibus, portuque ornata sit Ci., situs loci Ci., locorum Cu., Africae S., castrorum C., agri H., montis Cu., naturae Cu. naravna lega, Aquilonis (proti severu) Plin., membrorum Ci.; pl.: sitūs locorum Ci. ep. lega (posameznih) krajev, terrarum Ci., H. lega dežel, castrorum, oppidorum C. lega taborov (ostrogov), mest, urbium Sen. rh. lega mest; tako tudi sitūs partium Ci., foliorum V.; sitūs gentium T. krajevne razmere.

2. kot fil. t.t. kategorija (razpol) κεῖσϑαι: Aug., quid loci, quid temporis, quid situs, quid habitus, quid facere, quid pati M.

3. meton.
a) stavba, zgradba, poslopje: monumentum … regali situ pyramidum altius H.
b) stran sveta, kraj, pokrajina, področje, območje: meridianus Plin., (sc. pantherae) repleturae illos situs Plin.
c) „naravna lastnost (značilnost, posebnost, karakteristika, tipika)“, „naravno svojstvo“ = opis kake pokrajine, dežele (= descriptio): cuius originem in Africae situ digessimus Amm.

sphere¹ [sfíə] samostalnik
matematika krogla; obla
astronomija nebesni svod, nebesno telo; globus
poetično nebo
figurativno torišče, področje, območje, sfera; (družbeno, življenjsko) okolje, družbeni položaj
zastarelo pot (tir) planetov

sphere of activity področje dejavnosti
sphere of influence (of interest) vplivno (interesno) področje
my peculiar sphere moje posebno področje
doctrine of the sphere nauk o krogli, sferična trigonometrija
music of the spheres sferična muzika (petje)
to take s.o. out of his sphere vzeti koga iz njegovega običajnega okolja

sphère [sfɛr] féminin, mathématiques krogla; obla; figuré sfera, torišče, območje, področje, okrožje, krog, okolje

sphère d'activité področje dejavnosti
sphère d'influence sfera vpliva, vplivno področje
sphère d'intérêt interesna sfera
sphère terrestre zemeljska krogla, Zemlja
centre masculin, rayon masculin, diamètre masculin d'une sphère središče, polmer, premer krogle
les hautes sphères de la politique, de la finance visoki politični, finančni krogi

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

teritóriu -i n ozemlje, območje, teritorij

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)

Terrain, das, (-s, -s) teren, ozemlje, področje, območje; das Terrain sondieren figurativ sondirati (teren)

territoire [tɛritwar] masculin ozemlje, teritorij; območje, oblast

territoire douanier carinsko ozemlje
territoire ennemi sovražno ozemlje
territoire national français francosko narodno ozemlje
territoires pluriel d'outre-mer prekomorsko ozemlje
territoire de vente prodajno območje

territōrio m (pl. -ri)

1. ozemlje, teritorij:
il territorio nazionale državno ozemlje

2. območje, področje; okoliš:
territorio montuoso, pianeggiante hribovito, ravninsko območje

territory [téritəri] samostalnik
ozemije, področje, teritorij, zemljišče kake dežele z določenimi mejami
figurativno področje, območje; deželno področje
ekonomija področje trgovskega potnika
šport polovica igrišča

Territory ameriško pokrajina, ki še ni dobila ranga zvezne države

verge¹ [və:dž] samostalnik
rob, kraj, meja (tudi figurativno)
travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
zgodovina območje, pristojnost

on the verge of čisto na robu, za prst od
on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost