Franja

formation [-sjɔ̃] féminin oblikovanje, tvorba, ustvaritev, formacija, formiranje; razvoj, nastanek; vzgoja, izobrazba; oblika, zgradba; organizacija; grupa; pluriel čete

en formation v formiranju
en formation serrée, dense, compacte (militaire) strnjen, gost
formation blindée, navale, aérienne (militaire) oklopna, pomorska, letalska enota
formation générale splošna izobrazba
formation des prix formiranje cen
formation professionnelle poklicna izobrazba
formation politique politična grupa (stranka)

formato

A) agg. razvit, izoblikovan; odrasel, formiran

B) m format; oblika:
fotografia formato tessera fotografija formata za osebne izkaznice

forme [fɔrm] féminin oblika, forma; kalup; model, kopito (za čevlje); način; izraz; sport forma; marine dok; pluriel manire, dostojnost

de pure forme čisto formalen
pour la forme na videz, za oči, pro forma
en forme de v obliki
en bonne et due forme po predpisih
pour la bonne forme zaradi reda
pour vice de forme zaradi formalna napake
par forme d'avis po sporočilu
sans autre forme de procès brez nadaljnjega
sous (la) forme de v obliki; kot
épouser, revêtir une autre forme dobiti, privzeti drugo obliko
être en pleine forme (sport) biti v dobri formi
manquer de formes biti brez manir
y mettre les formes taktno se izraziti
prendre forme de dobi(va)ti obliko
prendre des formes (familier) (z)rediti se
défaut masculin, vice masculin de forme formalna napaka
manque masculin de forme brezobličnost, neizbrušenost

Formenbild, das, oblika

Gestalt, die, (-, -en) eines Menschen: postava; (Persönlichkeit, Dichtergestalt), Physik lik; (Erscheinung, Mensch) pojava; (Form) Biologie, Physik oblika; (Erscheinungsform) Philosophie podoba; in Gestalt von v podobi; nach Gestalt der Dinge kot stvari stoje; einer Sache Gestalt geben uobličiti (kaj); Gestalt gewinnen dobivati obliko; eine andere Gestalt gewinnen dobiti drugo obliko

Gestaltung, die, oblikovanje; (Form) oblika, podoba; (Aufbau) zgradba, ustroj; die Gestaltung der Dinge tako kot se stvari razvijajo/so se razvile

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

horma ženski spol oblika, forma; kopito (za čevlje)

hallar la horma de su zapato najti sebi enakega
poner (meter) en (la) horma nabiti (čevelj) na kopito

istolíčen -čna -o istoga, jednakoga, oblika, izomorfan

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

make¹ [méik] samostalnik
delo, izdelovanje
ekonomija izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona
tehnično vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe)
elektrika spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kart

our own make naš izdelek
of best English make najboljše angl. kvalitete
is this your own make si to sam naredil?
elektrika to be at make biti spojen
sleng to be on the make biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)
britanska angleščina, navtika make and mend prost čas za mornarje

modalità f

1. modalnost; oblika

2. ekst. formalnost; nepomembno, nebistveno

3. jezik modalnost

mode¹ [moud] samostalnik
način, metoda, oblika
filozofija modus
glasba tonski način
jezikoslovje način; najpogostejša vrednost (slatistika)
mineralogija rudninska sestavina kamenine

mode of life način življenja
mode of payment način plačevanja
heat is a mode of motion toplota je oblika gibanja
mode of production produkcijski način

modellato m umet. (plastična) oblika, plastičnost (skulpture, slike)

modēllo

A) m (f -la)

1. vzor:
prendere a modello posnemati

2. kalup

3. oblika

4. izvirnik; industrijski prototip

5. obl. model

6. (teoretični) model:
modello matematico matematični model
modello econometrico ekonometrični model

7. model, maketa

8. moški model

B) agg. invar. vzoren:
scolaro modello vzoren učenec
podere modello vzorno posestvo

modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

modo adverbial prislovno določilo
modo conjuntivo konjunktiv
imperativo velelnik
modo indicativo povedni naklon
modo infinitivo nedoločnik
a(l) modo de po načinu; kot
de algún modo na kakršen koli način
a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
de ese modo na ta način; tako
de otro modo drugače, sicer
de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
de ningún modo nikakor
de modo que tako da; da bi
en cierto modo tako nekako
por modo de kot
modos pl vedenje, manire
con modos dostojno
de todos modos vsekakor; popolnoma

morph [mɔ:f] samostalnik
jezikoslovje lik, oblika

mould¹ [mould] samostalnik
britanska angleščina kalup; šablona, vzorec; zgradba (telesa), postava, (zunanja) oblika; kokila
figurativno značaj, narava, karakter; módel, posoda za peko
geologija odtis (okamenine)

figurativno cast in the same mould istega kova
figurativno cast in heroic mould junaškega kova
mould candle ulita sveča
female mould matrica
male mould patrica

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

òblīčje s
1. oblika
2. podoba: stvori bog čovjeka na obličje svoje, po -u svojemu