виряджа́ти -джа́ю недок., obláčiti -im nedov., odprávljati |koga na pot| -am nedov.
надевать, надеть nade(va)ti, oblačiti, obleči; natakniti;
н. сапоги obuti čevlje;
н. галстук zavezati si kravato;
н. шляпу pokriti se s klobukom;
н. очки natakniti si naočnike
надяга́ти -га́ю недок., obláčiti -im nedov., nadévati -am nedov.
облачать, облачить (cerk.) oblačiti (v ornat), obleči
облекать, облечь oblačiti, obleči; ode(va)ti, zavi(ja)ti v kaj; (pren.) zavi(ja)ti (v skrivnost);
о. властью pooblastiti;
о. доверием izkazati zaupanje
обряжать, обрядить v red spravljati, urediti; oblačiti (nevesto), (o)krasiti
одевать(ся), одеть(ся) ode(va)ti (se), oblačiti (se), obleči (še)
одяга́ти -га́ю недок., obláčiti -im nedov., odévati -am nedov., natíkati -am nedov.
abbigliare
A) v. tr. (pres. abbiglio) skrbno, okusno oblačiti
B) ➞ abbigliarsi v. rifl. (pres. mi abbiglio) skrbno se obleči in urediti, lepotičiti se
annuvolare
A) v. tr. (pres. annuvolo)
1. prekriti z oblaki
2. pren. zamračiti, zatemniti; zastreti, zastirati:
la notizia gli annuvolò la mente novica mu je zamračila um
B) ➞ annuvolarsi v. rifl. (pres. mi annuvolo)
1. oblačiti se
2. pren. mračiti se (obraz)
chiudere*
A) v. tr. (pres. chiudo)
1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati
2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin
3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti
B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro
C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne
Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)
1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila
2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo
3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom
4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo
coprire*
A) v. tr. (pres. cōpro)
1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho
2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet
3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje
4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške
5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo
6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo
7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti
B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)
1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom
2. braniti se, zavarovati se
3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti
4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo
drappeggiare
A) v. tr. (pres. drappeggio)
1. drapirati, nabirati v gube, nagubati
2. pren. knjižno okrasiti, olepšati
B) ➞ drappeggiarsi v. rifl. (pres. mi drappeggio)
1. bogato se oblačiti
2. pren. knjižno nadeti si vzvišen, ponosen videz
ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)
I.
1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.
2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.
3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —
II.
1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.
2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —
III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,
1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.
2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.
gloom2 [glu:m]
1. prehodni glagol
zatemniti; užalostiti; zasenčiti
2. neprehodni glagol
mračiti, oblačiti se; slutiti, nejasno videti; biti mrk, potrt, žalosten