vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)
1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.
2. occ.
a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.
3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.
Zadetki iskanja
- vestītus -ūs, m (vestīre)
1. obleka, oblačilo (oblačila), oprava, noša: Pl. idr., vestitu (dat.) nimio indulgere Ter., sordida vestitu Varr. fr., vestitum, quo ipse tectus erat, tibi tradidit Ci., color vestitus C., vestitus muliebris, virginalis, obsoletior Ci., humilis atque obsoletus N., forensis L., vestitum mutare Ci. obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino; od tod: mutatio vestitus Ci., ad suum vestitum redire Ci. = odložiti žalno obleko.
2. metaf. odèv, odéva, odélo, odeválo, odévka, pregrinjalo ipd.: riparum, vestitus densissimi montium Ci. rastlinje; pren. lepotičje, okrasje, lepotina, sijaj, razkošje, blišč: vestitus orationis Ci. - vesture [vésčə]
1. samostalnik
zastarelo, poetično obleka, oblačilo
figurativno plašč, ogrinjalo; odeja, preobleka
2. prehodni glagol
obleči, odeti, ogrniti - vêtement [vɛtmɑ̃] masculin obleka; oblačilo
vêtement de femme, d'homme ženska, moška obleka
vêtement neuf nova obleka
armoire féminin à vêtements omara za obleke
industrie féminin du vêtement oblačilna industrija
vêtements de dessous (telesno) perilo
vêtements tout faits konfekcijska oblačila
vêtements de travail delovna obleka
vêtement-tricot masculin pletena obleka
changer de vêtement(s) preobleči se - наря́д -у ч., oblačílo -a s.
- одежда, одёжа (lj.) f oblačilo, obleka;
производственная о. delovna obleka - о́дяг -у ч., obléka -e ž., oblačílo -a s., drés -a m., nóša -e ž.
- убра́ння́ (вбра́ння́) -я́ с., obléka -e ž., oblačílo -a s.
- affublement [afübləmɑ̃] masculin smešno ali neokusno oblačilo, našemljenje
- amictus -ūs, m (amicīre)
1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.
2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.
3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo. - amiculum -ī, n (amicīre) ogrinjalo, halja, vrhnje oblačilo, plašč: amicae amictus amiculo Ci., purpureum am. L. kraljevski škrlat, duplex agreste am. N. kmečki plašč iz dvojnega blaga, amiculum abicere, exuere amicula Cu., aureum ei (Iovi Olympio) detraxit amiculum gravi pondere Ci.; feralia amicula Ap. mrtvaški prti; pren.: novissimum homini sapientiam colenti amiculum est gloriae cupido Fr.
- basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.
1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.
2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.
3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.). - Berufskleidung, die, delovno oblačilo, poklicno oblačilo
- brân m (it. brano) dial. dolgo žensko oblačilo v Boki Kotorski
- Brutkleid, das, Tierkunde svatovsko oblačilo
- byssinus 3 (gr. βύσσινος) iz tenkega platna, tenčičen, iz batista: Icti., Vulg., vestis Ap. Od tod subst. byssinum -ī, n tenčica, batist: Plin.; oblačilo iz tenkega platna: Tert., Vulg.
- cammellōtto m tekstil kamelovina, tkanina iz kamelje, iz kozje dlake; oblačilo iz kamelovine
- casual tujka angl.
A) agg. invar. športen (oblačilo):
abbigliamento casual športno oblačilo
B) m invar. športno oblačilo:
mercato del casual sejem športnih oblačil; ekst. kos (športnega oblačila):
un casual di velluto kos žametnega športnega oblačila - centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)
1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.
2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci. - cerement [síəmənt] samostalnik
mrtvaški prt, mrtvaško oblačilo