Franja

osjètljiv -a -o (ijek.), osètljiv -a -o (ek.) občutljiv; -ōst ž občutljivost

passible [pǽsibl] pridevnik (passibly prislov)
občutljiv

passible [pasiblə] adjectif občutljiv

passible de (juridique) zavezan, podvržen (une peine kazni)
être passible d'une amende morati plačati globo
être passible d'une loi priti pod zakon
passible d'impôts zavezan davku

passiōnālis -e (passiō) občutljiv, zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja): Cael., deus Tert.

passīvus² 3, adv. passīvē (patī)

1. občutljiv, zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja): Ap., anima passiva et interibilis Arn.

2. kot gram. t.t. trpen, pasiven (naspr. activus): verbum, verba, significatio, constructio … razni slovničarji.

patibilis -e (patī)

I. pass. ki ga je moč pretrpeti, prenesti, znosen: dolor Ci. —

II. act.

1. zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja), občutljiv: natura Ci., anima Lact., impetibile de patibili numquam potest oriri Lact.

2. trpen, pasiven (naspr. activus): alterum elementum activum, alterum patibile Lact.

per-cieō -ēre in perciō -īre -īvī -itum (per in ciēre, cīre)

1. ganiti, (vz)gibati, vzbuditi, (vz)dražiti, razdražiti, vzburiti, razburiti: ocius animus quam res se perciet ulla Lucr., verbum saepe unum perciet aurīs Lucr.; večinoma pt. pf. percitus 3
a) vzdražen, razdražen, vzburjen, razburjen: Pl., Ter., Lucr., Sen. tr., Sil. idr., animus iratus ac percitus Ci., p. irā L.
b) razdražljiv, nagle jeze, vzkipljiv, občutljiv, vročekrven, silovit: ingenium p. ac ferox L., corpore et linguā percitus S. fr. —

2. imenovati: ni istum impudicum percies Pl.

permaloso agg. zamerljiv, občutljiv

pettish [pétiš] pridevnik (pettishly prislov)
zamerljiv, občutljiv, čemeren, razdražen

pointilleux, euse [pwɛ̃tijö, z] adjectif prepirljiv; občutljiv; zelo natančen

porcelain [pɔ́:slin]

1. samostalnik
porcelan

2. pridevnik
porcelanski
figurativno krhek, nežen, občutljiv

prōnus 3, adv. -ē (morda iz *prō-no-s iz prō)

1. naprej (navzpred) nagnjen, naprej se nagibajoč, naprej viseč, (na)poševen; (adv.) napošev, postrani, poševno: Varr., Mart., Ap., Mel. idr., pecora, quae natura prona finxit S., pronus volvitur in caput V., tigna prone (poševno) adigere C., prone (nagnjeno) ac fastigate C. (naspr. directe ad perpendiculum); pesn.: proni in verbera pendent V. se nagibljejo naprej (so naprej nagnjeni) na udar, Hippomenes pronus carcere emicat O.; o truplih, telesnih udih in stvareh: exanimata naufragiis corpora supina iacebant aut prona Amm., manus Q., cubitus Plin., ilex S., pronae atque vergentes ampullae Plin. iun.; pesn.: crateres Stat. prevrnjeni.

2. nagnjen (usmerjen) proti kaki strani, navzdolnji, položen, spuščajoč se, nadolen, navzdol usmerjen: Col., Mel. idr., ultima prona via est O., currus O. ali amnis, aqua V. navzdol tekoč(a), Anxur fuit urbs prona in paludes L. mesto, strmo se znižujoče (spuščajoče).
a) (o zvezdah) nagibajoč se na zahod (proti zahodu) = zahajajoč: Titan O., Orion H., sidera Pr.; tako tudi: dies Stat. nagibajoč se k (proti) večeru.
b) (o času) odhitevajoč, hiteč, bežeč, minevajoč: menses H.; subst. prōnum -ī, n obronek, brežina, strmina: qui per pronum (navzdol) eunt, resupinant corpora, qui in arduum, incumbunt Sen. ph., plana et prona Cu., per prona voluti Sil., prona montis ali montium prona Cu.; pren.: nihil proni habere Ci. ne imeti ničesar, kar bi vleklo navzdol.

3. metaf.
a) nagnjen k čemu, naklonjen čemu, občutljiv za kaj, rad kaj, vóljen (volján) kaj, pri volji za kaj; z dat.: proniores offensioni aures T. občutljivejša za žalitev; z gen.: mens prona ruendi in ferrum Lucan.; s praep.: Suet., Aur., Aug. idr., ad novas res T., in obsequium H., in arma T., in hoc consilium pronior erat animus regis L.; occ. nagnjen, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: z dat.: Suet. idr., princeps deterioribus pronus T., omnia prona victoribus, victis adversa T.; s praep.: prona in eum aula Neronis T.; abs.: prona sententia Val. Fl., pronior fortuna Vell., pronis animis audiri T. ali pronis auribus accipi T. prostovoljno, radovoljno, rad, manubias suppetiat prone Naev. ap. Non. voljno, rade volje, rad; tako tudi: pronius inclinati ad exturbandos meliores Amm.
b) lahek, netežaven: iter ad honores pronum Plin. iun., omnia virtuti prona S., id pronius ad fidem est L. je lažje verjeti, je precej verjetnejše; pronum est z inf.: Iuv., Lucan., Stat., apud priores ut agere digna memoratu pronum magisque in aperto erat, ita … T.

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

puntilloso občutljiv; kočljiv; dlakocepski

puntoso razdražljiv, občutljiv

puntuoso razdražljiv, občutljiv

queasy [kwí:zi] pridevnik (queasily prislov)
občutljiv (želodec), gabljiv (hrana); preobčutljiv (vest), izbirčen

I feel queasy slabo mi je

quisquilloso malenkosten; občutljiv; dlakocepski; premeten

raw¹ [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)

raw brick nežgana opeka
raw cream smetana iz nekuhanega mleka
raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
raw material ekonomija surovina
raw oil surovo olje
raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
raw silk surova svila
a raw workman delavec začetnik
raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba

reactive [riǽktiv] (reactively prislov)
nasprotno ali nazaj delujoč, reaktiven; zmožen za kemične reakcije; občutljiv (to za)
ki reagira (to na)
politika reakcionaren

reactive current elektrika jalov tok