Franja

réprimander [reprimɑ̃de] verbe transitif grajati, (po)karati, ukoriti, izreči ukor (quelqu'un komu), ošteti

réprimander un enfant sur sa conduite pokarati otroka zaradi njegovega vedenja
se réprimander delati si očitke

reprove [riprú:v] prehodni glagol
karati, ukoriti, ošteti, ozmerjati; grajati (kaj), ne odobravati, zavračati
arhaično ovreči, spodbijati, dokazati kot neresnično, dokazati (zmoto)

revile [riváil] prehodni glagol
(o)zmerjati, ošteti, (o)psovati, žaliti, sramotiti, klevetati
neprehodni glagol
rogati se (at komu)
izreči žalivke, psovati

rimbrottare v. tr. (pres. rimbrōtto) okregati, ošteti, pokarati

rimproverare v. tr. (pres. rimprōvero) grajati, ošteti; očitati

rociar (pres: -ío) (po)škropiti, omočiti; posuti, potresti; ošteti, opsovati

está rociando rosa pada; prši
rociarse (fam) opi(jani)ti se

sborbottare v. tr. (pres. sborbōtto) okregati, ošteti, oštevati

shake up prehodni glagol
zmešati s tresenjem, pretresti (blazino), potresti
figurativno razburiti, vznemiriti; zbuditi iz mrtvila; ošteti, ozmerjati

slate² [sléit] prehodni glagol
sleng pretepsti
figurativno ošteti, ozmerjati, grajati; močno, ostro kritizirati

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

tancer [tɑ̃se] verbe transitif karati, grajati, ošteti, ozmerjati

tancer vertement quelqu'un pošteno koga ošteti, ozmerjati

taunt² [tɔ:nt]

1. samostalnik
roganje, zasmehovanje, sramotenje, zbadanje; grajanje, ukor, opomin

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zbadati, zasmehovati, rogati se (komu); grajati, karati, ošteti

to taunt s.o. with s.th. očitati komu kaj

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

tongue-lash [tʌ́ŋlæš] prehodni glagol
pogovorno ozmerjati, ošteti

trounce [tráuns] prehodni glagol
pretepsti, pašteno premlatiti; kaznovati (for za)
figurativno grajati, ošteti; kritizirati, očitati pomanjkljivosti

turn down prehodni glagol
preganiti, prepogniti, zviti (list v knjigi); zavihati (ovratnik); priviti (plin, da manj gori), oslabiti (luč), utišati nekoliko (radio); pregrniti, postlati (posteljo)
ameriško, sleng ošteti, grajati; odbiti, odkloniti (kandidata, ponudbo); dati (komu) košarico, zavrniti
neprehodni glagol
zavihati se navzdol, povesiti se

to turn down the corner of a page zavihati kot lista v knjigi
he asked her to marry him but she turned him down zasnubil jo je, pa ga je zavrnila

upbraid [ʌpbréid] prehodni glagol & neprehodni glagol
karati, ošteti, grajati; očitati

to upbraid s.o. for (ali with) s.th. očitati komu kaj

vitupérer [-re] verbe transitif grajati, karati, ukoriti, ošteti; (verbe intransitif)

vitupérer contre quelqu'un, quelque chose protestirati, rohneti proti komu, čemu

vituperō¹ -āre -āvī -ātum (iz vitium in *paros k parāre (*vitü-pero-s napake imajoč, pomanjkljiv, napačen); vituperāre torej = „očitati kot napačno“)

1. (po)očitati napake (pomanjkljivosti, hibe), prigovarjati komu, čemu, (po)grajati, (o)karati, ošte(va)ti, opomniti (opominjati), (o)zmerjati (naspr. laudare): Pl., Ter., Corn., Suet. idr., consilium tuum vituperare non audeo Ci., ut laudandus Regulus, sic decem illi … vituperandi Ci., vituperare aliquem in aliqua re Ci.; preg.: vituperare caelum Ph. prigovarjati celo samemu nebu = vse grajati, vse hoteti znati bolje.

2. metaf. (kot t.t. avgurskega jezika) (po)kvariti, (s)kaziti: cur omen mihi vituperat? Pl.

wig [wig]

1. samostalnik
lasulja
šaljivo lasje
sleng ukor, oštevanje, zmerjanje

a big wig pogovorno veljak, "visoka živina"
my wig! križana gora!, pri moji veri! (vzklik začudenja)
wig maker lasuljar
wigs on the green britanska angleščina, pogovorno prepir, pretep

2. prehodni glagol
oskrbeti z lasuljo
pogovorno ozmerjati, ošteti, ukoriti

wigged ki nosi lasuljo