Franja

nȁdmen -a -o, nàdmen -a -o
1. napihnjen
2. ekspr. napuhnjen, ošaben: nadmen ton lažova koji se izdaje za naučnjaka

nȁdūt -a -o
1. napihnjen
2. zabuhel
3. ošaben

nadùven -èna -èno
1. ošaben: naduveni bogataši
2. ekspr. nabuhel, bombastičen: -e fraze

nȁpēt -a -o
1. napet: odnosi su -i; -a atmosfera pred rat; -a puška
2. ekspr. napihnjen, ošaben: nije nimalo napet

nàpūćen -a -o
1. kujav
2. ošaben

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

òhol -a -o, ȍhol -a -o, òholit -a -o ošaben, prevzeten, ohol

oltracotante agg. knjižno ošaben, ohol; predrzen, aroganten

orgoglioso agg.

1. ponosen:
essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)

2. ošaben, ohol, nadut

orgoliós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. ponosen

2. ošaben, ohol, nadut

orgueilleux, euse [-gœjö, z] adjectif ohol, ošaben; ponosen (de na); masculin ošabnež, oholež

orgulloso ohol, ošaben, ponosen

orgulloso de sus conocimientos ponosen na svoje znanje

peacockish [pí:kɔkiš] pridevnik
kakor pav, bahav, ošaben

pincé, e [pɛ̃se] adjectif hladen, prezirljiv, ošaben; prisiljen; masculin, musique pizzicato

presuntuoso

A) agg. domišljav, ošaben, ohol, nadut

B) m (f -sa) domišljavec, domišljavka; ošabnež, ošabnica; nadutež

prȅuzētan -tna -o prevzeten, ošaben

prideful [práidful] pridevnik (pridefully prislov)
ponosen, ošaben, nadut

proud¹ [práud] pridevnik (proudly prislov)
ponosen (of na)
domišljav, ošaben (as kot)
s čimer se lahko ponaša; sijajen, krasen (npr. ladja); samozavesten
biologija bujen, bohoten, ki divje raste; narasel (voda)
poetično isker, ognjevit (konj)
zoologija pojav

that is nothing to be proud of s tem se res ni treba ponašati
medicina proud flesh divje meso

rengorgé, e [rɑ̃gɔrže] adjectif, figuré nadut, domišljav, ošaben, našopirjen, prevzeten

re-supīnus 3 (re in supīnus) nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen): a resupino collo tollens ad sidera vultus O., resupinus haeret curru V., vomer Plin., resupina labra lilii Plin.; occ. na hrbtu (vznak) ležeč, vznak zleknjen: corpora phocarum resupina natant O., humi iacentes resupini Plin., (sc. Cyclops) in antro V., iacuit resupinus O.; prolept.: resupinum fudi O. vrgel sem ga vznak na tla, resupino pectore vertit O. vrgel ga je vznak na tla; pesn. (o krajih) nagnjen, brežen, strm, prepaden: Elis Stat.; metaf.: iam cantici quiddam habent sensimque resupina sunt Q. mirno prehajajo.

2. meton. od oholosti glavo visoko noseč, nos visoko vihajoč, bahav, postavljajoč se, ponašajoč se, prevzeten, ohol, ošaben, ponosen: Sen. ph. idr., tulerat gressus resupina per orbem O., cervix resupina Cod. Th., resupina arrogantia Ambr.
b) mehkužen, len: voluptas Q.
c) brezskrben, nemaren, malomaren, zanikrn: homo Paul., existimatio Dig.