n/o kratica nuestra orden
o' [ə] predlog
okrajšava od of, on
it's two o'clock ura je dve
twice o'Sundays dvakrat ob nedeljah
o' nights ponoči
o!
1. ah! (o, kako lepo! ah, wie schön!, o, nisem vedel! ah, das [wußte] wusste ich nicht!)
2. (aha!) ha! (o, že prihaja ha, da kommt sie schon)
3. (joj!) o!
o joj! o weh!; Ach!
o, sveta nebesa! Ach du heiliger Schreck!
o, hudiča! ach du grüne Neune!
O' [ou, ə] predpona
pri irskih imenih (npr. O'Brian)
O! O!; O ja! Da!, Seveda!; O weh! O joj!
ō! (prim. v gr. ὦ, ὤ, got., nem. in sl. o! oh!)
1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua lumina … pulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.
2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.
3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.
Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V.
o | O m inv. (lettera) o:
veliki, mali o O maiuscola, o minuscola
(vocale) o:
ozki, široki o o chiusa, aperta
noge na o gambe a X
o. a. (= oben angeführt) zgoraj navedeni
o. ä., o. Ä. (= oder [ähnliches] Ähnliches) ipd. (in podobno)
o. B. Medizin b.p. (brez posebnosti)
O-Beine, pl, Medizin oksasta kolena, oksaste noge
O-beinig z oksastimi nogami
o. c. (opus citatum; navedeno delo) opera citata
o. J. (= ohne Jahr) brez letnice
O. K. [okɛ] interjection, (amér), familier prav! v redu! drži! se strinjam!
o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)
1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.
2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.
o. O.1 (= ohne Obligo) brez obveznosti
o. O.2 (= ohne Ort) brez navedbe kraja
o. P. (= ordentlicher Professor) red. prof. (redni profesor)