-
športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)
-
tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)
1. ma, bensì, anzi:
novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più
2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria
-
ugóden (-dna -o) adj. favorevole, propizio, buono, conveniente, opportuno; felice; positivo:
ugodna novica buona notizia
ugoden vtis impressione buona, favorevole
ugoden veter vento favorevole
ugodna cena prezzo conveniente
ugoden izid esito felice
-
umoríti (-ím) perf.
1. uccidere, ammazzare; assassinare:
zahrbtno umoriti uccidere proditoriamente
pren. epidemija je umorila veliko ljudi l'epidemia ha ucciso, falcidiato molte persone, ha provocato molte vittime
2. pren. sopprimere, soffocare:
voljo nekomu umoriti soffocare la volontà di qcn.
žalostna novica jo je umorila la triste notizia fu un grave colpo per lei
-
vážen (-žna -o) adj.
1. importante; rilevante; principale:
važna novica notizia importante
važen podatek dato importante, rilevante
2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza
3. star. (resen, tehten) serio, grave:
z važnim glasom con voce, con aria grave
-
vesel [é] (-a, -o)
1. (dobre volje) froh, fröhlich, lustig, ki se rad smeje: lachlustig; dan, čas, dogodek: freudig, Freuden- (novica die Freudenbotschaft, dan der Freudentag)
2.
vesel česa froh über, erfreut, zelo: hocherfreut
biti vesel froh sein, sich freuen über, sich (einer Sache) freuen
|
veselo pričakovanje die Vorfreude (auf)
v veselem pričakovanju guter Hoffnung
-
vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased
veséla družba cheerful company, happy band
vesél božič! (a) merry Christmas!
zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
vesél smeh merry laugh
vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
biti vesél česa to be glad about something
veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday
-
vesél joyeux, gai, de bonne humeur, de belle (ali joyeuse) humeur, plein d'entrain, enjoué, jovial; heureux
vesel dogodek heureux événement
vesela novica bonne nouvelle
vesel božič! joyeux Noël!
vesela Velika noč! joyeuses Pâques!, bonnes fêtes de Pâques!
življenja vesel qui aime à vivre, heureux de vivre, joyeux, gai, pétulant
vesel kot ptiček na veji gai comme un pinson
vesel sem, da te vidim je suis content (ali heureux) de te voir
-
vesél (-a -o) adj.
1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose
2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti
3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!
4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli
5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta
-
vesél alegre; de buen humor
vesel dogodek fausto acontecimiento m
vesela novica buena nueva f
vesel obraz cara f alegre, fam cara de pascuas
vesel božič! (rel) ¡felices pascuas!
biti vesel estar de fiesta
biti vesel kot ptiček na veji ser más alegre que unas castañuelas, ser alegre como unas castañuelas
-
vest2 [é] ženski spol (-i …) (novica) die Nachricht, die Botschaft, die Meldung
senzacionalna vest die Sensationsnachricht
slaba vest die Hiobsbotschaft
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
promet vesti der Nachrichtenverkehr
-
vplívati (-am) imperf. influire, influenzare; incidere; agire; esercitare, avere un influsso; suggestionare:
vplivati na koga influire su qcn., influenzare qcn.
novica je slabo vplivala na ljudi la notizia ha agito, inciso negativamente sulla gente
vplivati na javno mnenje influenzare, suggestionare l'opinione pubblica, esercitare un influsso sull'opinione pubblica
-
vròč (vróča -e) adj.
1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo
2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava
3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato
4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso
5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento
6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica
7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera
8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi
9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti
10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
-
vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark
trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
(ne)ugoden vtís (un)favourable impression
biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
imam vtís, da... it is my impression that...
imel je vtís, kot da... he had the impression that...
dajati vtís to give an (oziroma the) impression
dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
name je napravilo vtís... I was impressed by...
storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)
-
vzburljív (-a -o) adj.
1. eccitante, eccitabile
2. (spolno vzburljiv) pruriginoso; stuzzicante, solleticante, eccitante;
vzburljivo branje letture pruriginose
3. (vznemirljiv) inquietante, allarmante:
vzburljiva novica notizia allarmante
-
vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)
A) perf., imperf.
1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente
2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica
3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami
B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente
-
vzradostíti to gladden; to delight, to rejoice
vzradostíti se to rejoice (at, in, over), to enjoy (česa something), to be delighted, to be glad, to delight (in, at), to take delight (in)
novica me je vzradostila the news rejoiced me
vzradostili smo se, ko smo slišali tako dobre novice we were delighted to hear such good news
vzradoščen delighted, pleased
-
z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
-
zanesljív sur qui (ali quoi) on peut compter, sûr, digne de confiance ; (novica) certain, authentique ; (zvest) fidèle
iz zanesljivega vira de source sûre
ne čisto zanesljiv (novica) sujet, -te à caution
ta človek je popolnoma zanesljiv cet homme est absolument digne de confiance, cet homme mérite une confiance absolue, c'est un homme à qui l'on peut se fier (ali sur qui l'on peut absolument compter)
-
žálosten (-tna -o) adj.
1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose
2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole
3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)