Franja

razmàh incremento m ; vuelo m ; actividad f ; fig florecimiento m ; impulso m ; (elan) brío m

razmah domišljije vuelo de la imaginación
doba razmaha (razcveta) época f de florecimiento
biti v polnem razmahu desplegar gran actividad; tomar vuelo, tomar incremento
dati čemu nov razmah dar un nuevo impulso a a/c

rekórd record moški spol , meilleure performance

evropski (svetovni) rekord record d'Europe (du monde)
rekordi v atletiki (v plavanju) records d'athlétisme (de natation)
hitrostni (višinski) rekord record de vitesse (d'altitude)
moški (ženski) rekord record masculin (féminin)
nov rekord postaviti établir (ali réaliser) un nouveau record
rekord potolči battre un record
držati (izboljšati) rekord détenir (améliorer) un record

rumeno telesce stalna zveza
anatomija (žleza v jajčniku) ▸ sárgatest
Če ženska ne zanosi, rumeno telesce propade in začne se nov ciklus. ▸ Ha a nő nem esik teherbe, a sárgatest elsorvad és új ciklus kezdődik.

sáldo solde moški spol (de compte)

prenos salda na nov račun report moški spol du solde (à nouveau)

sáldo saldo m

aktiven saldo saldo activo
prenos salda na nov račun transporte del saldo a cuenta nueva
prenesti saldo na nov račun pasar el saldo a cuenta nueva

snég neige ženski moški spol

snegovi neiges ženski spol množine
moker sneg neige mouillée
nov, svež sneg neige nouvelle, fraîche
pršičast sneg neige poudreuse
srežen sneg neige tôlée
visok, debel sneg neige épaisse
večni sneg neiges éternelles (ali perpétuelles), névé moški spol
bel ko sneg blanc comme neige
blokiran, zameten od snega bloqué, arrêté par les neiges
pokrit s snegom couvert de neige
sneg pada il neige, la neige tombe, il tombe de la neige
sneg obleži la neige reste (ali prend bien)
sneg škriplje pod nogami la neige craque sous les pas
sneg kopni la neige fond
kopnenje snega la fonte des neiges
ločnica večnega snega limite ženski spol des neiges éternelles
(s)kopneti kot sneg na soncu fondre comme neige au soleil
briga me kot lanski sneg je m'en soucie comme des neiges d'antan, je m'en moque comme de l'an quarante, je m'en soucie comme de ma première chemise

spomínski of memory; commemorative; memorial

spomínska knjiga, album album
spomínska medalja commemorative medal
spomínska plošča memorial tablet (ali plate), a tablet to the memory (of)
spomínski kamen memorial stone
spomínski dan (11. nov.) Remembrance Day
spomínska svečanost commemoration
odkriti spomínsko ploščo to unveil a memorial tablet (ali plaque)

sprejémati (-am) | sprejéti (spréjmem) imperf., perf.

1. ricevere, accettare:
sprejemati darila, podkupnino accettare doni, mazzette
sprejemati prijave accettare adesioni, iscrizioni

2. ricevere:
sprejemati goste ricevere ospiti

3. assumere; ekst. prendere in servizio; ammettere:
sprejeti funkcijo assumere una carica
sprejemati nove delavce assumere nuovi dipendenti
na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko alla scuola sono ammessi gli scolari con ultimata la scuola dell'obbligo

4. approvare; varare:
sprejemati odloke, zakone approvare decreti, leggi

5. accogliere:
sprejeti nov film, roman z navdušenjem accogliere il nuovo film, il nuovo romanzo entusiasticamente

6. rad. ricevere, intercettare; captare:
sprejemati televizijski program ricevere un programma televisivo
sprejemati Morzejeve znake intercettare segnali Morse
sprejeti pod streho ricoverare, alloggiare
(v pismih) sprejmite izraze našega globokega spoštovanja gradite i sensi della nostra profonda stima

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano

típ¹ (-a) m

1. tipo; modello:
nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
(on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
pokvarjen tip un tipo corrotto

3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
gozd. gozdni tip tipo di bosco
lingv. naglasni tip tipo di accento
zool. osnovni tip tipo caratteristico

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

torek samostalnik
(dan v tednu) ▸ keddNa morju se je v torek zgodil nov ribiški incident. ▸ A tengeren kedden újabb halászati incidens történt.
Zasedanje bodo poslanci nadaljevali v torek. ▸ A parlamenti képviselők kedden folytatják az ülésezést.
Povezane iztočnice: pustni torek

tovarnišk|i (-a, -o) svet, upravljanje ipd.: betrieblich; lastnina: werkeigen; Betriebs- (svet der Betriebsrat, glasilo die Betriebszeitung); Fabrik- (delavec der Fabrikarbeiter, objekt die Fabrikanlage, številka die Fabriknummer, delavka die Fabrikarbeiterin, zgradba der Fabrikbau, znamka die Fabrikmarke, blago die Fabrikware, delo die Fabrikarbeit); Werk- (gasilska enota die Werkfeuerwehr, garancija die Werkgarantie, hala die Werkhalle, vrata das Werktor, železnica die Werkbahn, zemljišče das Werkgelände)
tovarniško nov fabrikneu

továrniški

továrniško blago manufactured goods pl (ali articles pl); machine-made goods pl
továrniška cena factory price, price ex works
továrniški delavec factory worker (ali labourer), factory hand
továrniško delo work in a factory, factory work
továrniški izdelek manufactured article
továrniško izdelan manufactured, factory-made
továrniški direktor plant manager, managing director
továrniško nov brand-new
továrniško pakiranje original packing
továrniška napaka factory defect, flaw
továrniški dimnik factory chimney
továrniško mesto manufacturing town
továrniški oddelek manufacturing department
továrniško poslopje premises pl of a factory, factory building
továrniški odpadki refuse, (papir) waste
továrniški stroški costs of production
továrniška številka serial number
továrniška znamka trademark

továrniški de fabricación, de fábrica; fabril

tovarniški delavec, -vka obrero m, -ra f industrial, operario m, -ria f, trabajador m, -ra f (de una fábrica)
tovarniški direktor director m de fábrica
tovarniška cena precio m de fábrica
tovarniško obratovanje actividad f fabril
tovarniško poslopje edificio m de la fábrica
tovarniška številka número m de fabricación (de la serie)
tovarniško delo trabájo m en la fábrica
tovarniška napaka defecto m de fabricación
tovarniška znamka, znak marca f registrada, marca de fábrica
tovarniško izdelan manufacturado, fabricado (v seriji en serie)
tovarniško nov nuevo de fábrica, fam flamante

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
2. (dišava) ▸ illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

3. (voh) ▸ szaglásTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
4. (o občutku) ▸ illat, szagPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.

vsí ➞ ves

vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows

zagòn impetus; élan; impulsion, vim; momentum, pl momenta, -ums; push, dash

dati nov zagòn to give a fresh impetus (to)

zagòn brio m ; impulso m ; arranque m

dati nov zagon dar nuevo impulso