Franja

národen national, populaire, du peuple

narodna banka banque nationale
narodno gospodarstvo économie politique (ali nationale)
narodna himna hymne national
narodni junak héros national
narodna noša costume national
narodna pesem chanson ženski spol populaire
narodna skupščina assemblée nationale

národen (-dna -o) adj.

1. nazionale:
narodne meje confini nazionali
narodno ozemlje territorio nazionale
um. Narodna galerija Galleria Nazionale
narodna jed piatto, specialità nazionale
narodno vprašanje questione nazionale
narodna manjšina minoranza nazionale

2. con coscienza nazionale; patriottico

3. (ljudski) popolare; popolaresco; popolareggiante:
narodne pesmi canti popolari
narodna noša costume popolare
narodni park parco nazionale
narodno gospodarstvo economia nazionale
hist. narodna garda, straža (na Slovenskem l. 1848) guardia nazionale

národen nacional; popular

narodna banka (knjižnica, zavest, himna) banco m (biblioteca f, conciencia f, himno m) nacional
narodna noša traje m (típico) nacional
narodni junak (praznik) héroe m (fiesta f) nacional
narodno gospodarstvo economía f política
narodna pesem canción f popular
narodno premoženje bienes m pl nacionales; patrimonio m nacional
narodna skupščina asamblea f nacional, (v Španiji) Cortes f pl

national¹ [nǽšənəl] pridevnik (nationally prislov)
naroden, nacionalen

national anthem državna himna
national costume narodna noša
national bank narodna banka
politika national assembly narodna skupščina
politika, ameriško national convention shod politične stranke za imenovanje predsedniškega kandidata
ekonomija national debt državni dolg
ekonomija national economy narodno gospodarstvo
ekonomija national income narodni dohodek
ameriško National Guard narodna straža
britanska angleščina National Health Service državna zdravstvena služba
britanska angleščina National Insurance socialno skrbstvo
national park nacionalni park
vojska national service vojaška služba, vojaška obveznost
vojska national service man vojaški obveznik

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

regional pokrajinski

traje regional narodna noša
bailes regionales narodni plesi

sagulum -ī, n (demin. sagum) plašček, kratek vojaški ali popotni plašč: AUCT. B. AFR., SIL., SUET., sagula reiecerunt CI., sagulum gregale L. plašček prostakov, sagulum purpureum L. vojskovodjev plašček; kot galska noša: manibus sagulisque terram exhaurire nitebantur C., virgatis lucent sagulis V., sagulum versicolor T. ogrinjača, ogrinjalce, plet, pled (Galcev in Germanov).

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

thalassicus 3 (gr. ϑαλασσικός) morski, mornarski: color Pl., ornatus Pl. mornarska oprava (uniforma, noša).

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

uniforma samostalnik
1. (uradno oblačilo) ▸ egyenruha, uniformis, formaruhaSopomenke: noša, livreja
Povezane iztočnice: gasilska uniforma, policijska uniforma, službena uniforma, vojaška uniforma, šolska uniforma

2. (oseba v uniformi) ▸ egyenruhásSumljiva neznanca s torbama sta zbežala takoj, ko sta zagledala uniformo. ▸ A gyanús ismeretlenek a táskákkal azonnal elmenekültek, amint megpillantották az egyenruhást.
Lili je med prvimi opazila uniforme, ki so prihajale skozi vhod z ulice. ▸ Lili az elsők között vette észre az utcáról s bejáraton keresztül közeledő egyenruhásokat.

widow [wídou]

1. samostalnik
vdova

the widow pogovorno šampanjec
widow's bounty, widow's pension vdovina renta, pokojnina

2. pridevnik
ovdovel

widow lady, widow woman vdova
widow bewitched, grass widow slamnata vdova
widow cruse Biblija vdovin vrč za olje; figurativno neizčrpna zaloga, vir hrane
widow mite Biblija vinar, novčič; figurativno majhno, a od srca dano darilo
widow weeds množina vdovina obleka (noša)

3. prehodni glagol
napraviti za vdovca, za vdovo
figurativno, poetično odvzeti; oropati (koga česa)

to be widowed biti ovdovel(a), postati vdovec (vdova); figurativno biti osirotel, zapuščen
the widowed mother ovdovela mati
to be widowed of a friend izgubiti prijatelja

ἄρτισις, εως, ἡ (ἀρτίζω) ion. oprava, oprema; περὶ τὸ σῶμα noša.

σκευή, ἡ σκεῦος, ους, τό 1. obleka, oblačilo, noša, okras, lišp, preobleka. 2. oprava, oprema, orožje, konjska oprava, odeja v vojski. 3. a) posoda, orodje, pohištvo, prtljaga, pratež NT; b) ladjina oprema, vrvi na ladji NT.

σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.