Franja

Crataeis -idis, f (Κραταιίς) Krataida (Krateida) = Silna, Nimfa, Skilina (Scylle) mati: O., Ps.-V. (Ciris).

Crocalē -ēs, f (Κροκάλη) Krokala, Nimfa: O.

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

daphnē -ēs, f (gr. δάφνη) lovor(ika): Petr. — Kot nom. propr. Daphnē Dafne

1. Penejeva hči, Nimfa, spremenjena v lovoriko: O., Hyg.; acc. pl. Daphnās deklice, kakršna je bila Dafne: Arn.

2. predmestje v sirski Antiohiji z lovoričjem in slavnim Apolonovim svetiščem: L., Lamp., Vulg. idr. — Od tod adj.
a) Daphnaeus 3 dafenski, v Dafni: Apollo Amm.
b) Daphnēnsis -e dafenski: Cod. Th., Cod. I.; subst. Daphnēnsēs -ium, m Dafenčani, preb. Dafne: Eutr.

Dictynna -ae, f (Δίκτυννα, po ljudski etimologiji iz δίκτυον mreža) Diktina,

1. vzdevek Artemide kot boginje lova: O., Stat. Od tod subst. Dictynnēum -ēī, n (Δικτυννεῖον) Diktinej, Artemidino svetišče pri Šparti: L.

2. Nimfa Britomarta (Britomartis). Kalimah jo tako imenuje zato, ker je v begu pred Minojem skočila v mreže, Strabo pa jo imenuje po gorovju Dikti: Ps.-V. (Ciris).

3. mesto na Kreti: Mel. Od tod adj. Dictynnaeus 3 diktinski: mons Dictynnaeus (= τὸ Δικτύνναιον) Plin. Diktinsko pogorje na severozahodni obali Krete.

Dryas¹ -adis, gr. dat. pl. Dryasin (Pr.), acc. pl. -adas, f (Δρυάς iz δρῦς drevo) Driada (driada), drevesna ali gozdna Nimfa (vila): Mart.; večinoma v pl. Dryadēs -um: V., O., Pr.

Drȳmō -ūs, f (Δρυμώ) Drimo (gen. Drime), morska Nimfa: V., Hyg.

Dryopē -ēs, f (Δρυόπη) Driopa,

1. hči ohalijskega kralja Evrita, Jolina sestra, z Apolonom Amfisova mati; spremenila se je v lotosovo drevo: O.

2. Nimfa, s Favnom Tarkvitova mati: V.

Dynamenē -ēs, f (Δυναμένη) Dinamena, morska Nimfa: Hyg.

Ēgeria -ae, f Egerija, vodna Nimfa, mitična svetovalka kralja Nume, po nekaterih živeča pri Ariciji: V., O., Val. Fl., Lact., po drugih v dolinici južno od Celija, kjer se je začenjala via Appia: H., L., O., Iuv.

Ephyrē -ēs, f (Ἐφύρη) Efira,

1. morska Nimfa: V., Hyg.

2. staro ime mesta Korinta: O., Stat. Od tod

1. adj.
a) Ephyraeus 3 (Ἐφυραῖος) efirski = korintski, iz Korinta, pri Korintu: Creusa O., isthmos Ap.; tudi = sirakuški, ker so Sirakuze korintska naselbina: alumni, moenia Sil.
b) Ephyrēïus 3 (Ἐφυρήϊος) efirski, korintski: aera V. posode iz korintske medi.
c) Ephyrēus 3 efirski, korintski: moenia Lucan.
č) Ephyrēïas -adis, acc. pl. -adas, f efirska, korintska: Cl.

2. ethnicon Ephyrēiadēs -ae, m Efirec, Korinčan: Stat.

Euadnē in Euhadnē -ēs, f (Εὐάδνη) Evadna,

1. Ifidova hči, žena Kapaneja, v čigar gorečo grmado se je vrgla, ko so ga sežigali: V., O., Pr., Hyg., Mart.

2. Nimfa, Azopova hči: O.

gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
gozdne površine superfici boschive
gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
gozdna vegetacija vegetazione boschiva
gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
gozdno gospodarstvo economia forestale
gozdno podjetje azienda forestale
gozdna meja limite della foresta
gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
čeb. gozdni med miele di bosco
etn. gozdni mož orco
zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus)

gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …

Hora -ae, f Hóra

1. vzdevek Hersilije, pobožanstvene Romulove soproge: Enn. ap. Non., O., Gell.

2. neka nimfa: Val. Fl.

Hyalē -ēs, f (Ὑάλη, prim. hyalus) Híala, nimfa v Dianinem spremstvu: O.

Hyriē -ēs, f (Ὑρίη) Hírija, mesto in jezero v Ajtoliji: Plin. Po O. je Hirija sprva nimfa, ki je Apolonu rodila Kiknosa (Cycnus); od prevelike žalosti za svojim izgubljenim sinom se je baje spremenila v jezero (Hirijo).

Ïanassa -ae, f (Ἰάνασσα) Janása, morska nimfa (vila): Hyg.