Franja

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

oponírati to oppose, to be opposed to, to express (one's) opposition to

oponírati predlogu to oppose a motion
nihče ne bo oponiral temu predlogu nobody will oppose this motion

oporékati contester quelque chose, objecter, contredire quelqu'un; se dédire, discuter; réfuter, désavouer, nier

sami sebe oporekate vous vous contredisez
nič ne oporekate? vous n'avez rien contre?, (uradno) vous n'avez rien à objecter?
temu ni oporekati il n'y a pas d'objection à cela
oporekati pristojnost koga contester la compétence de quelqu'un
oporekati veljavnost listine réfuter la validité d'un document
nihče ne bo temu oporekal personne ne le contestera, personne ne dira le contraire

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

pojáviti se pojávljati se to appear; (priti) to make one's appearance; (nenadoma) to turn up; (na vidiku) to come in sight (ali in view), (ladja na obzorju) to heave in sight; to show someone, to present someone; (bolezen) to break out; (nastati) to arise, to spring up; (na površini) to emerge

prvič se je pojavil v družbi he made his first appearance in society
obklej se je pojavil (je prišel)? (at) what time did he turn up?
nenadoma pojáviti se, pojávljati se (pogovorno) to bob up
on se vedno pojavi, kadar tega nihče ne pričakuje he always turns up when nobody expects it
pojáviti se, pojávljati se v daljavi to loom

polakomni|ti se (-m se) oblasti: vom Machthunger [erfaßt] erfasst werden; denarja, hiše: locken (polakomnil se je (nevestinega) denarja ihr Geld lockte ihn; te hiše se nihče ne polakomni dieses Haus lockt niemanden)

právljica (-e) f

1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole

2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni

pregréšek (-ška) m

1. (prekršek) trasgressione, infrazione, contravvenzione

2. redko (napaka) colpa, fallo, pecca:
nihče ni brez pregreška nessuno è senza colpa

prekášati to surpass; to outdo, to outmatch; to beat; to excel (koga v someone at); to outrank, to rank above someone

on prekaša vse v spretnosti he surpasses everybody in skill
nihče ga ne prekaša v hitrosti no one can outstrip (ali outrun, outride) him
prekášati svoje tekmece, konkurente to transcend one's competitors
daleč je prekosil svoje brate pogovorno he beat his brothers hollow

prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

A) perf., imperf.

1. travasare

2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
preliti roman v film ridurre un romanzo in film
preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

4. trasferire, trasmettere:
ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

6. (obliti, oblivati) bagnare:
od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

7. pren. cogliere, invadere:
prelil ga je strah fu colto dalla paura
prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. traboccare, tracimare

2. pren. migrare:
del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

3. diffondersi

4. passare, farsi:
poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

6. fluttuare, ondeggiare

prêrok prophète moški spol (ženski spol prophétesse) , devin moški spol , voyant moški spol

nihče ni prerok v svoji domovini (pregovor) nul n'est prophète en son pays

prêrok (-óka) | -inja (-e) m, f profeta (-essa); ekst. veggente, divinatore (-trice):
bibl. prerok Jeremija il profeta Geremia
PREGOVORI:
nihče ni prerok v domovini nemo propheta in patria

prêrok, prêrokinja profeta m , profetesa f

lažni prerok profetastro m
vremenski prerok pronosticador m del tiempo
nihče ni prerok v svoji domovini nadie es profeta en su tierra

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

profét, profétinja profeta m , profetisa f

nihče ni profet v svoji domovini nadie es profeta en su tierra

prozoren pridevnik
1. (o predmetih in snoveh) ▸ átlátszó, áttetszőNa nohte najprej nanesite prozoren lak, nato še barvnega. ▸ kontrastivno zanimivo A körmöket először színtelen, majd színes lakkal kenjük át!

2. (o dejanjih) ▸ átlátszóVedel je, da je to prozorna laž, ki ji nihče ne bo verjel. ▸ Tudatában volt annak, hogy ezt az átlátszó hazugságot senki sem fogja elhinni.

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride

skôraj almost, nearly; (za las) all but; well-nigh; next to; little short of

skôraj isto much the same
to je skôraj isto it is much the same thing
skôraj nobeden, skôraj nihče next to none, hardly anybody
skôraj nikjer hardly (ali scarcely) anywhere
skôraj nikoli hardly ever, scarcely ever
skôraj nič next to nothing, hardly anything
skôraj mrtev all but dead, at death's door
skôraj vsi practically everybody
skôraj dovršen, perfekten verging on perfection
skôraj nezaznaven all hut imperceptible
to je skôraj nemogoče it is all but impossible
skôraj nemogoče bo (reči) it will he next to impossible (to say)
biti skôraj mrtev to be as good as dead
nimamo skôraj nič časa we have little time if any
delo je bilo skôraj končano the job was as good as done
sta skôraj iste velikosti they are much of a size (ali pretty nearly the same size)
skôraj sem padel I was very near falling, I nearly tumbled
skôraj je umrla she was near death, she was at death's door
skôraj je utonil he was all but drowned
skôraj ubil se je he was within an ace of getting killed