Franja

nȕla ž (lat. nullus) pog. ničla, nič: apsolutna nula pasti na -u; svesti na -u znižati na nič; ošišati na -u ostriči na ničlo, zelo kratko; utakmica se završila sa tri prema nula za Hajduka

null nič; noben, prav nič: null Lust/Motivation nobenega veselja/motivacije; null Bock auf etwas haben ne imeti nobenega veselja za/do; eins zu null ena proti nič; gleich null enak ničli; null und nichtig Recht ničen; null Komma nichts čisto nič; in null Komma nichts takoj, v trenutku

nulla

A) pron. nič

B) m nič:
un nulla malenkost, bagatela:
cedere qcs. per un nulla prodati kaj za bagatelo
ritornare al nulla umreti

C) avv. nič:
per nulla sploh ne, nikakor ne
non contare nulla ne veljati, ne šteti nič

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

o [ou]

1. samostalnik (množina O's, Os, Oes, o's, os, oes)
Črka o; ničla, nič; okrogel predmet, krog

2. pridevnik
petnajsti

two o three 203 (telefon)

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

sega f

1. žaga:
coltello a dente di sega žagasti nož
sega circolare, a mano, meccanica krožna, ročna, motorna žaga

2. elektr.
tensione a dente di sega žagasta napetost

3. glasba pojoča žaga

4. nareč. žetev

5. pog. vulg. onaniranje; drkanje

6. nič:
mezza sega pren. pog. vulg. pofukelj

7.
fare la sega šol. žarg. špricati šolo

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

spillo m

1. bucika, zaponka:
spillo di sicurezza varnostna zaponka
colpo di spillo pren. zbadanje, zloba
tacco a spillo zela tenka peta

2. pren. nič (v nikalnih izrazih):
neanche uno spillo prav nič

3. naprsna igla, broška

4. vrtalo, zatičnik; navrtina (v sodu)

5. tehn.
valvola a spillo iglasti ventil

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zéro -óuri n nič, ničla

ничего nič, nič ne de;
вам всё н. vam je vseeno;
н. подобного nikakor, sploh ne;
как дела? — ничего! kako gre? bo že!, ni kaj reči;
н. себе dovolj dobro, ni slabo

ничто nič; m (neskl.) niče, nepomembnež;
ничего не поделаешь nič ne pomaga

ніщо́ нічо́го займ., nìč ničésar zaim.

пшик m (gov.) nič, figa

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

absum -esse, āfuī, āfutūrus (redkeje abfuī, abfutūrus); pesn. in ret. cj. impf. āforem, inf. fut. āfore; pravzaprav „odsostvovati“ (naspr. adesse prisostvovati)

I.

1. odsoten biti, ne biti kje, izost(ja)ti od kod; abs.: Dareus, dum ipse abesset, custodes reliquit N., vellem abesset O.; abese longe, longe gentium, procul, propius Ci.; litota: nec (Iuno) usquam aberit V. bo vselej prisotna. Izhodišče: non longe hinc Pl.; s samim abl.: domo et foro Ci. ep., Athenis N., et poteras nuptā lentus abesse tuā O.; večinoma s praep.: ab domo Pl., L., a foro, ab urbe, ex urbe Ci.; evfem. = pregnan biti: afui simul cum re publ. Ci., qui nulla lege (nezakonito) abessem Ci., Scythicique in finibus Histri ille ... lusor Amoris abest (= vivit absens) O.; occ. ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne biti pri (v) čem, ne priti (prihajati) k čemu; z abl.: publicis consiliis L., clades, quibus afui, unus omnium maxime sensi Ci., ea fuit causa, quare toto bello abessent C.; s praep.: a periculis S., ab hoc concilio, ab his studiis Ci., a consilio, a bello C.; afuisse me in altercationibus fero non moleste Ci.

2. ne pomoči (pomagati) komu, zapustiti (zapuščati) ga (naspr. adesse, defendere; prim. deesse = na cedilu puščati); abs.: nusquam abero (sc. tibi) et tutum patrio te limine sistam V., facile etiam absentibus nobis (brez nas) veritas se ipsa defendet Ci.; večinoma z dat.: longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. da jim ne bo nič pomagalo (koristilo), ut mirari Torquatus desinat, me, qui Autronio afuerim, Sullam defendere Ci., nec deus dextrae erranti afuit V.

3. pren. manjkati, ni, manjka česa (prim. deesse); abs.: studium semper adsit, cunctatio absit Ci., mecum leges, mecum libertas afuit Ci., cum omnia subsidia vitae abessent L., quidquid abesse poterat Cu. kar se je lahko utrpelo; z dat.: abest historia litteris nostris Ci., hoc unum illi, si nihil utilitatis habebat, afuit (ni bilo), si opus erat, defuit (se je pogrešalo) Ci., fraudem et sermoni et rei abesse L.; pesn.: remo ut luctamen abesset V. da bi se veslalo brez težave, curtae nescio quid semper abest rei H.; z a(b): memoria a meo sensu afutura Ci., (tua virtus) aberat a me Ci., quae libido ab oculis, quod facinus a manibus tuis afuit? Ci., et quo plus intererat, eo plus aberas a me, cum te non videbam Ci. ep. tem občutneje sem te pogrešal, neque animus neque corpus a vobis aberit S.

II.

1. daleč, stran, oddaljen, ločen biti: ii, qui longissime absunt C. najbolj oddaljeni, hostium copiae non longe absunt Ci.; tudi: prope, propius, proxime, procul, alte abesse Ci., L. idr.; z a(b): cum domus patris a foro longe abesset Ci., non longe a Tolosatium finibus absunt C. Razdalja z acc.: Teanum a Larino abest XVIII milia pasuum Ci., quot milia fundus abesset ab urbe Ci., abesse aliquot dierum viam Ci., quinque dierum iter a Carthagine L.; z izpuščenim subst.: quadridui (sc. viam) ab Autronio abesse Ci., bidui aberam Ci.; redkeje z abl.: abesse bidui spatio ab eo Ci., aequo ferre spatio ab castris abesse C., abesse VII milium intervallo C.

2. pren. daleč, oddaljen biti, nič ne imeti opraviti s čim, ne biti (v časovnem pomenu in o abstr. pojmih): cuius aetas a senatorio gradu longe abesset Ci., appropinquatio mortis, quae certe a senectute non potest longe abesse Ci., tantum afuit ab insolentia gloriae N., abesse a carcere et a vinculis Ci., nisi me animus fallit, haud multum a me aberit infortunium Ci., neque abest suspicio C. in človek bi sumil, suspicere ..., quod abest longissime Ci. na kar ni misliti, paulum abesse a capienda urbe Iust. skoraj (malodane) osvojiti si mesto; kot izraz želje v opt.: vis absit, ferrum ac lapides removeantur Ci. nasilja naj ni, carnifex ... absit non modo a corpore civium, sed etiam a cogitatione Ci., absit publica fraus L. naj se ne omeni; z abl.: absint inani funere neniae H. naj se opuste pri ..., absit invidia verbo ali absit verbo invidia L. ali le absit invidia Cu. ne bodi samohvalno rečeno, bog ne daj predrzne besede; tako se lahko absit sloveni tudi, kadar je njegov subjekt stavek z ut ali inf.: bibere aut etiam ēsse inter agendum ... ab oratore meo procul absit Q. bog ne daj, da bi pil ... = piti ... nikakor ne sme, absit, ... ut Milonem hospitem ... deseram Ap. bog ne daj, da bi ..., nočem ...

3. occ.
a) prost biti česa: abesse a vitiis, a molestiis Ci., a qua suspicione ille aberat plurimum Ci., quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., afuit a societate sceleris N., abesse a cupiditate pecuniae N., a poena Cod. Th.; pesn. z dat.: abfuimus dolori O. pozabili smo bolečino.
b) razločevati se, razlikovati se, različen biti: abesse plurimum a saltatore debet orator Ci., nulla re longius absumus a natura ferarum Ci., longissime Plancius a te afuit Ci. = te je prekosil; tudi o abstr.: id autem tantum abest ab officio, ut nihil magis officio possit esse contrarium Ci., a schemate procul abest communicatio Q.; tudi = zaosta(ja)ti za kom, ne dosegati koga (v čem): consultus iuris ... abest virtute diserti Messalae H., a Zeuxide abest discipulus Q.
c) ne strinjati se s čim: a sententia, a consilio fugiendi Ci., sed ab eo plurimum absum Ci. to mi niti na kraj pameti ne pride.
č) (o stvareh) ne spodobiti se, ne prikladati se, ne ujemati se, ne pristajati: musice abest ab principis persona N., haec etsi ficta sunt a poëta, non absunt tamen a consuetudine somniorum Ci. se čisto dobro ujema.

4. pogosto abest brezos. v nekaterih reklih,
a) v nikalnih izrazih haud multum, haud (non) procul, non longe abest, quin ... ni mnogo (malo je) oddaljeno od tega, da ne bi ... = malodane ..., skoraj bi: Ci., L. idr., neque multum afuit, quin etiam castris expellerentur C. malo, da niso bili ... = skoraj bi bili izgnani tudi iz tabora, minimum afuit, quin periret V., nihil afore credunt, quin V. že mislijo; paulum (= non multum) abest, quin ... C., Suet.; quid abest quin ...? L., včasih z dodanim ab eo: neque multum abnesse ab eo, quin ... C.; osebno: Ap., haud multum afuere, quin opera perrumperent L. ap. Prisc.; osebno in pozitivno: ille longissime aberit, ut credat Ci.
b) v pozitivnem reklu tantum abest, ut ... ut ... toliko je oddaljeno od tega, da (bi) ..., da ... = ne le da ne ..., ampak ali še (celo) ...: tantum abest, ut gratiam quaesisse videar, ut multas susceperim simultates Ci. ne le da nisem iskal hvale, še celo mnogo sovraštva sem si nakopal, tantum afuit, ut exercitum periculosum putaret, ut in eo praesidium rei publicae poneret Ci. ne samo da se mu vojska ni zdela nevarna, še celo varnost države je polagal vanjo; v drugem ut stavku pogosto etiam, quoque: Ci. ep., Suet., redkeje contra: L., potius: le Ap. = marveč, še celo, nasproti; namesto drugega ut stavka samostojen stavek z etiam idr.: tantum abest, ut se indicet, perficiet etiam ... Ci., tantum aberat, ut binos scriberent, vix singulos confecerant Ci. Drugi ut stavek je konsekutivni stavek besedi tantum, prvi kaže v želelni obliki to, od česar je kaj oddaljeno, zato stoji pred njim včasih še ab eo: L., tantum autem abest ab eo, ut malum mors sit, ut verear Ci. Redko osebno: Lucr., milites tantum afuerunt, ut perturbarentur, ut potius accessiones fecerint Auct. b. Alx. — Od tod adj. pt. pr. absēns -sentis

1. odsoten, nepričujoč, nenavzoč (naspr. praesens, coram)
a) predikativno: semper absenti adfui Deiotaro Ci., a quo vivo nec praesens nec absens rex quicquam impetravit Ci., Appium fratrem absentem (za njegove odsotnosti) de fundo deiecit Ci., absens mecum in gratiam rediit Ci. kot pregnanec; o umrlih: Vitr., absentes (poëtae) sunt pro praesentibus Pl.; o takih, ki ne nastopajo kot sokandidati za častne službe, čeprav so v Rimu: Ci. (De re publ. VI, 11), plebs tribunos plebi absentes Sex. Tempanium, A. Sellium, Sex. Antistium ... fecit L.; o nekom, ki ni prišel pred sodnika, čeprav je bil poklican: de absente iudicare Ci.; pogosto kot predikat v absolutnem abl.: me absente Ci. med mojo odsotnostjo, te praesente absente Ter. bodi prisoten ali odsoten; v starejšem jeziku stoji včasih absente nam. pl. absentibus: nescio quid absente nobis turbatumst domi Ter.; pren.: z duhom neprisoten: cum milite isto praesens absens ut sies Ter., mente ac sensu absentissimus Aug.
b) atributivno: amicorum colloquia absentium Ci.

2. (o krajih in rečeh) daljen, oddaljen: Rhodos H., Romae rus optas, absentem rusticus urbem tollis ad astra levis H., ventis absentibus Stat. če jih ni; abs. rogus Mart., absentes comae Mart. ki jih v resnici ni, versus absentes dicere Gell. ki jih človek nima napisanih pred seboj = verze na pamet (= iz glave) govoriti.