Franja

péril [peril] masculin nevarnost

en péril (marine) v nevarnosti (da se ladja potopi)
à ses risques et périls na lastno nevarnost, sprejemajoč vse posledice
au péril de sa vie s tveganjem svojega življehja
le péril jaune, fasciste rumena, fašistična nevarnost
courir de grands périls biti v veliki nevarnosti
être hors de péril biti zunaj nevarnosti
être en péril de mort biti v smrtni nevarnosti
s'exposer au péril izpostavljati se nevarnosti
mettre en péril spraviti v nevarnost
il y a péril en la demeure odlašanje bi povzročilo nevšečnosti

perilousness [périləsnis] samostalnik
nevarnost, tveganost

perniciosità f škodljivost, nevarnost, pogubnost

pitfall [pítfɔ:l] samostalnik
past (jama)
figurativno nevarnost, past; zabloda

pȍgībao -bli ž
1. pogibel, poguba
2. nevarnost

precariousness [prikɛ́əriəsnis] samostalnik
negotovost, dvomljivost; tveganost, nevarnost

precipice [présipis] samostalnik
prepad
figurativno nevaren položaj, nevarnost

on the brink of a precipice na robu prepada

priméjdie -i f nevarnost

riesgo moški spol nevarnost, tveganje, riziko

a riesgo v nevarnosti
riesgo de guerra nevarnost vojne
a propio riesgo na lasten riziko
a todo riesgo na slepo
correr riesgo biti v nevarnosti, da ...
asumir el riesgo prevzeti riziko
poner a riesgo su vida izpostaviti se življenjski nevarnosti
exponerse al riesgo izpostaviti se nevarnosti

risc -uri n tveganje, nevarnost

rischio m (pl. -chi) tveganje, riziko; nevarnost:
a rischio del mittente trgov. na riziko odpošiljatelja
a tuo rischio e pericolo na tvojo odgovornost
col rischio di, a rischio di za ceno
correre un brutto rischio biti v hudi nevarnosti

rischiosità f tveganost, nevarnost

risk¹ [risk] samostalnik
smelost, drznost; tveganost, nevarnost; riziko

at all risks stavljajoč vse na kocko, tvegajoč vse, ne oziraje se na izgube, na slepo srečo, tjavdan
at the risk of one's life tvegajoč svoje življenje
at one's own risk na svojo lastno odgovornost, na lasten riziko
at owner's risk na lastnikov riziko
to run (to take) a risk prevzeti (nase vzeti) riziko
to run risks, to take risks tvegati, riskirati, izpostaviti se ali biti v nevarnosti

risque [risk] masculin tveganje, nevarnost; commerce riziko; izpostavljanje nevarnosti, postavljanje na kocko

au risque de izpostavljajoč se nevarnosti, da ...
à tout risque na slepo (srečo)
à ses risques et périls na svojo odgovornost
risque des affaires poslovni riziko
comporter des risques biti združen z nevarnostmi
courir un risque, s'exposer à un risque izpostaviti se nevarnosti
prendre un risque tvegati, prevzeti riziko za
cet alpiniste prend beaucoup de risques ta alpinist, plezalec mnogo tvega
prendre une assurance tous risques pour sa voilure zavarovati svoj avto proti vsem nezgodam
ce sont les risques du métier to je riziko poklica, dela
c'est un risque à courir treba je pačtvegati

secca f

1. plitvina

2. pren. težava, potreba, nevarnost:
essere in secca biti v težavah
lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

3. suhota, suša

sirte f

1. peščena plitvina

2. pren. knjižno nevarnost, past

spéctru -e n

1. fiz. spekter

2. prikazen, strašilo

3. nevarnost

stake³ [stéik] samostalnik
vložek (zastavek) (pri igri, pri stavi)
figurativno interes, delež
množina vloženi denar v stave pri konjskih dirkah; nagrada, dobiček; konjske dirke
figurativno rizik, tveganje, nevarnost

consolation stakes tolažilna dirka (ki se je lahko udeležé vsi konji)
maiden stakes dirka le s konji, ki še niso nikoli zmagali
trial stakes poskusne dirke
to be at stake biti na kocki (v nevarnosti, v vprašanju)
what is at stake? za kaj gre?
to have a stake in biti materialno zainteresiran v
to sweep the stakes dobiti vse stavne vložke (na dirki), pospraviti ves dobiček

tempestās -ātis, f (tempus1)

I.

1. vreme, vremenske razmere: Col., Cels. idr., liquida Pl., serena Enn. ap. Ci., Varr. ap. Non., idonea ad navigandum C., clara V., bona et certa Ci., turbulenta Pl., Ci., horrida H., atrox, foeda L., erat hiems summa, tempestas perfrigida Ci., secundā tempestate T., liquidissima caeli tempestas Lucr., postera tempestas melior H. drugi dan je bilo lepše vreme; pl.: tempestates ac temporum varietates Ci.

2. occ. grdo (slabo, viharno) vreme, huda ura, nevihta, vihar, neurje, vihra, starejše vihta: Pl., Varr., V., Plin., Eutr. idr., nocturna L., tempestas naves afflixit C., tempestas disiecit classem L., tanta tempestas subito coorta est C., si segetibus aut vinetis tempestas nocuerit Ci., foeda tempestas cum grandine caelo deiecta L. ulila se je grda ploha s točo, dum reliquum tempestatis exsaeviret L., immoderatae tempestates Ci.; pooseb.: immolabitur agna Tempestatibus H. boginjam Hudournicam.

3. metaf. nevihta, neurje, pritisk, naval, nalet, sila, silovitost, viharen čas, vihra, nemir, nevarnost, opasnost, nesreča: Stat., Sen. tr., Val. Max., Cl. idr., popularis Ci., video, quanta tempestas invidiae probis impendeat Ci., tempestas telorum ac ferreus imber V., querelarum Ci., periculi N., horrenda Vell. strašne nezgode, in tempestate populi iactari ac fluctibus Ci., huic tantae tempestati se offerre L., sustinere pertinaciā tantam tempestatem L., ingentem illam tempestatem Punicei belli subterfugisse L., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem (sc. fugit) N., tempestates subire Ci., in illa turbulentissima tempestate rei publicae Ci., omnem illam tempestatem, cui cesserim, Caesare impulsore atque auctore esse excitatam (sc. dixit) Ci.

4. meton. uničevalec, pokončevalec, pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, motilec, kalivec, zatiralec, starejše zatornik: tempestas macelli … quidquid quaesierat, ventri donabat H., Siculorum tempestas (o Veru) Ci., turbo ac tempestas pacis Ci. motilec in kalivec (o Klodiju). —

II. čas, doba, razdobje, obdobje, perioda: Pac. ap. Non. idr., eā tempestate Puniceis classibus maria obsidebantur Cu., anxius illā tempestate fui O., qua tempestate Poenus in Italiam venit Caelius ap. Ci., ut mensis, ut dies, ut nox, hora, tempestas Ci., cis hercle paucas tempestates Pl., multis post Ilium captum tempestatibus Gell., in paucis tempestatibus S., ibi Euandrum, qui ex eo genere Arcadum multis ante tempestatibus tenuerit loca, sollemne adlatum ex Arcadia instituisse L. mnogo let prej, sollertissimus in paucis tempestatibus factus est (sc. Sulla) S. v nekaj letih.

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).