Franja

hapless [hǽplis] pridevnik (haplessly prislov)
nesrečen

hûd húda húdo, dol. hûdī -ā -ō, komp. hȕđī -á -ē
1. hud, hudoben: mnogo ste zla učinili, hudi čovječe; narodu su huđi no Turci došljaci za ljudi so hujši kot priseljeni Turki
2. ubog, nesrečen, žalosten: sad njoj sretnoj i smilje miriše, a meni -oj ni karanfil neće
3. težek: -e muke
4. pust, slab: -a zemlja

hudòsrećan -ćna -o nesrečen: -a djevojka

iellato agg. srednjeital. nesrečen; ki se ga drži smola

iettato agg.

1. uročen

2. pren. nesrečen, ki se ga drži smola

ill-fated [ílféitid] pridevnik
nesrečen; zlohoten

ill-starred [ílstá:d] pridevnik
nesrečen, pod nesrečno zvezdo (rojen)

imprōsper (inprōsper) 3, adv. -ē neugoden, neblagonosen, nesrečonosen, zlonosen, nesrečen: fama i. T., claritudo generis … improspera T. ki je v nesrečo (pogubo), partus i. Gell., libertas improspere repetita T., ubi quid … cessit improspere Col.

in-auspicātus 3 (in [priv.], auspicārī) brez avspicij (opazovanja ptic) odobren, in sicer

1. brez (pravih ali ugodnih) avspicij sprejet: lex L.; tudi kot abl. abs. brez opravljenih avspicij: L., Val. Max., inauspicato pomoerium transgressus est Ci.

2. brez ugodnih predznamenj = zlovešč, nesrečo naznanjujoč, nesrečen: nomen Plin., locus Petr., inauspicatissimum iudicatur Plin.

inauspicious [inɔ:spíšəs] pridevnik (inauspiciously prislov)
zlovešč, slabo obetajoč; nesrečen, neugoden

īn-fandus 3 (in [priv.], fārī, prim. ne-fandus)

1. neizrekljiv, nezaslišan: infandum regina iubes renovare dolorem V., infandum fallere amorem V., infandi Troiae labores V; acc. pl. n. adv.: infanda furens V.; kot vrinek: navibus (infandum) amissis V.; pogosto subst. n. īnfanda -ōrum nezaslišane stvari, zločinska dejanja: infanda facere et pati L. zločine; subst. m. īnfandī -ōrum malopridneži (naspr. boni): O.

2. grd, ostuden, nesrečen, žalosten: eius corpus impurum et infandum Ci., inf. caput = (homo) V., Cyclopes V., infandum contra omnia bellum V., res Ci., caedes L., epulae L., casus, dies, mors V., merces V., error, rapinae, foedera, proelia Val. Fl., poenae Mart., facinus Ter., tyrannus, parens Val. Fl., lenones Sil.

infausto agg.

1. nesrečen; usoden

2. evfemistično smrten

infausto nesrečen, poln nesreče

īn-faustus 3 nesrečen in sicer

1. act. ki ne prinaša sreče, zlonosen, zlokoben: Allia, nomen infaustum V., auspicium V., gradus, faces O., amicitia, dies, introitus T., res gerentibus infausta Cu., inceptum, omen Plin., antrum, fluctus, vellus Val. Fl.; subst. n. infaustum -ī nesreča: infausto Atheniensium Plin., infaustum habere Suet.

2. pass. od sreče ne podpiran, nesrečen: infaustas exurite puppes V., socors domi, belli(s) infaustus T.

infelice

A) agg.

1. nesrečen:
amore infelice nesrečna ljubezen

2. ponesrečen, neposrečen

3. neugoden, nenaklonjen; reven:
esito infelice neugoden izid

4. neprimeren

B) m, f nesrečnež, nesrečnik, nesrečnica; bednik, bednica

infelicitous [infilísitəs] pridevnik
nesrečen, neumesten, neprikladen, slabo izbran

īn-fēlīx -īcis, adv. īnfēlīciter

1. nerodoviten, neplod(onos)en: infelix lolium V., oleaster V., tellus inf. frugibus V.; zlasti arbor infelix = drevo brez (užitnega) sadu: Cat. fr., Plin., Macr., Ap.; na taka drevesa so obešali zločince, od tod staro besedilo obsodbe (pri Ci. in L.): caput obnubito, arbori infelici (na hudo, nesrečno drevo) suspendito, tako tudi: cadaver infelicissimis lignis semiustulatum Ci.

2. nesrečen, beden: Pl., Ter., Val. Fl., o infelix, o sceleste Ci., postulabant pro homine infelicissimo Ci., terrae incubat infelix O., hic miser atque infelix Ci., infelix atque aerumnosus Ci., homo miserrimus atque infelicissimus Ci., infelicior domi quam militiae L., avis H., patria V., victus V., femina infelicissima Q., totiens infeliciter temptata arma capere L., cum Carthaginiensibus dimicare infeliciter Val. Max.; adv. comp.: infelicius Sen. rh.; superl.: infelicissimē Aug.; z loc.: infelix animi Phoenissa V.; z gen.: inf. ausi Sil., fidei Sil.; enalaga: infelicem animam exhalat O.; subst.: crux infelici parabatur Ci. nesrečnežu.

3. nesrečonosen, zlonosen, nesrečen, poguben, zlokoben: o miserum et infelicem diem Ci., o prima infelix fingenti terra Prometheo Pr., dolor, cura, Erinys O., infelix forma puellae L., consilium L., fama, exsilium, thalamus, balteus V., inf. erga plebem Rom. studium L., ingenium Plin. neplodovit, opera Q. zastonj, zaman, prazen.

infeliz (množina: -ces) nesrečen, beden, ubog

infeliz m nesrečnik, ubožec, trpin

infortunado nesrečen

īn-fortūnātus 3 nesrečen, neosrečen: nihil me infortunatius Ci., homo, senex Ter., infortunatissimus maritus Ap.