Franja

rigorous [rígərəs] pridevnik (rigorously prislov)
strog, oster, nepopustljiv, neizprosen, neusmiljen; pretirano natančen, eksakten; neprijazen, oster (zima, klima); rigorozen

rigorous accuracy silna (mučna) natančnost
rigorous laws, measures strogi zakoni, ukrepi

rugged [rʌ́gid] pridevnik
(tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
ameriško krepak, vztrajen

with rugged kindness robato, ali prisrčno
rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
life is rugged življenje je trdo, težko

scortese agg. nevljuden, neprijazen

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

seriote domače zelo resen; figurativno čemeren, neprijazen

sgodevole agg. nareč. neprijazen, oduren, odljuden

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

standoffish [stændɔ́:fiš] pridevnik (standoffishly prislov)
nedostopen, hladen, odljuden, rezerviran, neprijazen, zadržán, rezerviran, vase zaprt, molčeč, ki drži distanco

stern¹ [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

stern discipline stroga disciplina
stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
a stern resolve trden sklep
a stern penalty stroga, ostra kazen
stern times trdi, hudi časi

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

surly [sə́:ly] pridevnik (surlily prislov)
osoren, grob; čemeren, slabe volje, siten; (vreme) neprijazen, mračen; (žival) zloben, uporen
zastarelo oblasten, gospodovalen, ošaben

sversato agg. toskansko pog. neprijazen; neprivlačen, neroden, okoren

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

truculentus 3 (trux; prim. vin-olen-tus : vinum) neprijazen, neprijeten, surov, grob, neotesan, čemeren, temačen, mračen, oduren, siten, srdit, divji ipd.: Ter. idr., truculentis oculis Pl., quo truculentior visu foret T., voces T., truculenta loqui O.; adv. le komp. in superl.: quod truculentius se gerebat (ker se je bolj grozeče držal) quam ceteri Ci., quam potuit truculentissime eum aspexit Q.; o značaju: truculentus atque saevus senex Pl., iam non sum truculentus Pl., at est truculentior atque plus aequo liber H., fetā truculentior ursā O., gens truculentior O., truculentiores mores Ap., truculentissimae et saevissimae mentes Aug.; od tod subst. Truculentus -ī, m Grobijan, naslov Plavtove komedije: Varr., Ci.; metaf. (o morju) divje, viharno, razburkano: mare, pelagus Cat.

unaccommodating [ʌnəkɔ́mədeitiŋ] pridevnik
neprijazen, neustrežljiv; neprijazen, odljuden, nedostopen, neznosen

unamiable [ʌnéimiəbl] pridevnik (-bly prislov)
neljubezniv, neprijazen, hladen

uncomplaisant [ʌnkəmpléizənt] pridevnik
neprijazen, neustrežljiv

uncordial [ʌnkɔ́:djəl] pridevnik
neprisrčen, neprijazen, hladen

unfreundlich neljubezniv, neprijazen; unfreundlicher Akt neprijazno/neprijateljsko dejanje