Franja

Assabinus -ī, m Asabin, etiopski bog, ki ga nekateri istovetijo z Jupitrom: Plin.

Astaborās: Vitr. (nekateri: acc. Astoboam), in Astaborēs: Mel., Plin. (v rok. in izd. tudi Astoborās, Astoborēs) -ae, m (Ἀσταβόρας) Astabora, Astobora, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva vzhodno stran Merojskega (Meroē) otoka.

asticus 3 (gr. ἀστικός) mesten: vita Caecil. fr., ludi Suet. (= igre, ki so jih obhajali v rim. mestu na čast Bakhu); subst. asticī -ōrum, m mestni prebivalci, meščani (naspr. preb. na gradu, akropoli) Ci. (nekateri berejo Attici); Astici tudi naslov Pakuvijeve tragedije.

āthlon -ī, n (gr. ἆϑλον)

1. v sg. borba, boj, bojna igra: funebre Hyg.

2. v pl. Herkulove borbe in stiske (ki jih je bilo 12): Herculis athla Varr. ap. Non., Hyg.; pren. borbe in stiske ljudi nasploh: haec sunt vera athla Petr. (tako pišejo nekateri nam. rok. soobl. āthla -ae, f).

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo

baliolus 3 (demin. iz gr. βαλιός pisan, marogast) pisan, marogast, lisast: Pl. (Poenulus V, 5, 22, kjer nekateri izdajatelji pišejo bāiiolum; gl. bāiiolus).

bankrot samostalnik
1. (finančno stanje) ▸ csődBanko je v času krize pred bankrotom reševala vlada in je še vedno v njenem večinskem lastništvu. ▸ A bankot az állam mentette meg a csődtől a válság idején, és továbbra is többségi tulajdonában van.
Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. ▸ Egyes elemzők szerint Görögország a csőd szélén áll.
Dejstvo je, da se je občina pred dvema letoma zaradi slabo načrtovanih naložb znašla pred bankrotom. ▸ Tény, hogy két évvel ezelőtt az önkormányzat csőd előtt állt a rosszul tervezett beruházások miatt.
Država se je bližala bankrotu. ▸ Az ország a csőd felé tartott.

2. (propad) ▸ csődS prihodom velike vojne, ki je na tisoče mladeničev odtrgala od domačega okolja, normalnih ljubezenskih in čustvenih vezi, je prišla tudi poplava moralnega bankrota. ▸ A nagy háború kitörése, amely fiatal férfiak ezreit szakította el otthonuktól és a szeretteiktől, magával hozta az erkölcsi csőd hullámait is.Družbeno odgovorne že več let peče zgaga zaradi vsenavzočega političnega klientelizma in bankrota vrednot. ▸ Akik társadalmi felelősséget viselnek, évek óta gyomorégésétől szenvednek a mindent átható politikai klientelizmus és az értékek csődje miatt.Upam, da bodo končno priznali svoj intelektualni bankrot, se opravičili za svoje asocialno vedenje in se spremenili. ▸ Remélem, végre beismerik szellemi csődjüket, bocsánatot kérnek aszociális viselkedésükért és megváltoznak.Ne gre za upanje, temveč za analizo, ki kaže, da je kapitalistični družbeni red doživel idejni bankrot in da potrebujemo alternativo. ▸ Ez nem remény, hanem elemzés, amely megmutatja, hogy a kapitalista társadalmi rend ideológiai csődöt szenvedett, és hogy alternatívára van szükségünk.

bel kot jogurt frazem
(o polti) ▸ tejfehér
Nekateri se po Cannesu sprehajajo rdeče zapečeni, drugi močno porjaveli, spet tretji beli kot jogurt. ▸ Cannes-ban van, aki rákvörösre égve, többen lebarnulva és néhányan tejfehéren korzóznak.

biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra.

blebetati glagol
(nesmiselno govoriti) ▸ fecseg, karattyol, locsog, hablatyol Blebetal je same nesmisle brez repa in glave. ▸ Összevissza fecsegett.
Pa kaj nekateri tukaj blebetate neumnosti. ▸ Hogy egyesek itt miféle hülyeségeket hordanak össze!

blejati glagol
1. (o oglašanju ovc) ▸ bégetNa ograjenem pašniku bleja kar lepa tridesetglava čreda. ▸ A bekerített legelőn egy szép, harmincfős nyáj béget.

2. (o zvoku, podobnem ovčjemu) ▸ béget
Gledal je Marjory, ki je ponovno začela blejati od smeha. ▸ kontrastivno zanimivo Nézte Marjoryt, aki újra pukkadozni kezdett a nevetéstől.

3. izraža negativen odnos (govoriti; izražati) ▸ szajkóz
Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo. ▸ A kormány néhány tagja pedig egyre csak szajkózza a neoliberális frázisokat arról, hogy az állam nem avatkozik be a gazdaságba.
V resnici smo sužnji zaslona, ki bleja neumnosti. ▸ Valójában hülyeségeket szajkózó képernyőrabszolgák vagyunk.

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

bog in batina frazem
lahko ironično (vodilna oseba, ki ukazuje in ji nihče nič ne more) ▸ atyaúristen, élet-halál ura
Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! ▸ Néhány önkormányzati tisztviselő és a politikai pártok egyes tagjai állnak mögötte, akik mindenható atyaúristennek tartják magukat!
Kraljica je bila za tiste čase bog in batina. ▸ A királynő akkoriban élet-halál ura volt.

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

certain, e [sɛrtɛ̃, ɛn] adjectif gotov, zanesljiv, nesporen, nedvomen; določen; oster (konture)

certains, es pluriel nekateri, -e; več oseb ali stvari
certains pays nekatere dežele
un certain neki
d'un certain âge ne več mlad
c'est chose certaine to je gotova stvar
pour certain (za) gotovo
sür et certain popolnoma gotovo
au bout d'un certain temps čez nekaj časa
d'un certain point de vue z nekega vidika
un certain M. Dupont neki g. Dupont
dans une certaine mesure do neke mere
certains sont incapables nekateri (ljudje) so nesposobni
il est certain que ... gotovo je, drži, velja, da ...
je suis certain de son succès prepričan sem o njegovem uspehu
soyez sür et certain que ... bodite trdno prepričani, da ...

circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.