-
ἀ-σχαλάω [ἀ priv. in σχολή – Obl. ep. 3 sg. pr. ἀσχαλάᾳ, 3. pl. ἀσχαλόωσι, pt. ἀσχαλόων, inf. ἀσχαλάαν] in ἀ-σχάλλω sem nestrpljiv, nejevoljen, otožen, zbegan, jezim se, srdim se τινός, ἐπί τινι ali pt. zaradi česa.
-
ἄχθομαι d. p. (ἄχθος) [fut. ἀχθέσομαι, ἀχθεσθήσομαι, aor. ἠχθέσθην] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen νηῦς, τινός s čim, τινί za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ἕλκος; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, κῆρ v srcu, (ἐπί) τινι, (περί) τινος; αὐτῶν πολεμούντων da se vojskujejo; ἀ. ὁρῶν nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, ἀ. ἁμαρτάνων jezi me, da zgrešim itd.; οὐκ ἀχθόμενοι πλανώμεθα prav radi; včasih sledi tudi εἰ, ἐάν.
-
ἄχ-νυμαι (ἄχος) dep. ep. in poet. žalostim se, sem žalosten, otožen, jezen, nejevoljen, ogorčen, žalujem, τινός za kom.
-
βαρύ-θῡμος 2 poet. potrt, zlovoljen, ves nejevoljen, jezen.
-
βαρῡ́νω (βαρύς) [fut. βαρῠνῶ, aor. ἐβάρῡνα, ἐβαρύνθην] 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem τινί; oslabim χεῖρα, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.
-
βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz gwr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz gwrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.
-
γογγύζω mrmram, sem nejevoljen, godrnjam NT.
-
δια-πονέω 1. act. naporno delam, izvršujem (s trudom), obdelujem, urim, vežbam. 2. med. (z aor. med. in pass.) a) trudim se, utrdim se ταῖς πορείαις; b) marljivo (skrbno) se vežbam v čem, μουσικήν bavim se z glasbo, (na)učim se glasbe; c) jezim se, nejevoljen sem, hudujem se NT.
-
δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.
-
δυσ-θῡμέω in med. (δύσθυμος) ion. poet. sem nejevoljen, sem žalosten.
-
δύσ-θῡμος 2 nejevoljen, žalosten, malosrčen; δύσθυμός εἰμί τινι kesam se radi česa, τὸ δύσθυμον pobitost, žalost, malosrčnost, δυσθύμως ἔχω sem ljubosumen.
-
δύσ-κολος 2 1. zlovoljen, nezadovoljen, čemeren. 2. neprijeten, mučen, težaven, δυσκόλως διάκειμαι, ἔχω zlovoljen (nejevoljen, nezadovoljen) sem.
-
δυσμεναίνω (δυσ-μενής) sem nejevoljen, sem komu sovražen, jezim se nad kom τινί.
-
δύσ-νους 2 (iz δύσ-νοος) nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nejevoljen.
-
δυσφορέω (δύσ-φορος) [impf. ἐδυσφόρουν] težko (nerad) prenašam, nejevoljen sem, srdim se nad čim (ἐπί) τινι.
-
δυσ-φρονέω sem nejevoljen, žalosten.
-
δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.
-
ἐπ-αγανακτέω sem nejevoljen.
-
ἐπ-αλαστέω ep. sem nejevoljen, jezim se, srdim se.