Franja

Zadetki iskanja

  • warten2 vzdrževati, oskrbovati; negovati
  • выхаживать, выходить

    1. hoditi okrog, prehoditi, obletati;

    2. negovati, skrbeti za, (od)gojiti; rešiti (bolezni);
  • догляда́ти -да́ю недок., skrbéti -ím nedov., negováti -újem nedov., pazíti pázim nedov.
  • нянчить pestovati, negovati (otroke);
  • нянчиться с кем negovati, varovati; (pren.) razvajati
  • опіка́ти -ка́ю недок., negováti -újem nedov., skrbéti -ím nedov.
  • плека́ти -ка́ю недок., negováti -újem nedov.
  • покоить (zast.) negovati, skrbeti za
  • разводить, развести odpelj(еv)ati; narazen devati, narazen spravljati, narazen spraviti; ločevati, ločiti; vzdigovati, vzdigniti (valove); razredčevati, razredčiti; gojiti, negovati;
    р. растения (na)saditi rastline;
    p. животных pečati se z živinorejo;
    р. огонь (za)netiti ogenj;
    р. пары zakuriti parni stroj;
    р. краску raztopiti barvo v vodi;
    р. самовар postaviti samovar;
    р. караул razpostaviti straže;
    р. брак ločiti zakon;
    р. вино водой (z)mešati vino z vodo;
    р. пилу (teh.) piliti žago;
    развести руками razširiti roke (od začudenja)
  • холить negovati; razvajati
  • cŏmō -āre -āvī -ātum (coma) intr. dlakav biti, lasat biti: Paul. Nol.; trans. z dlako pokri(va)ti: Tert.; od tod med. lase negovati: Aug.
  • fledge [fledž]

    1. prehodni glagol
    s perjem pokriti, operiti; negovati negodne ptičke

    2. neprehodni glagol
    operiti se, goden postati; dobiti perutnice
    figurativno dobi(va)ti brado

    fully fledged goden; figurativno kvalificiran
  • gesundpflegen, gesund pflegen negovati do ozdravitve
  • per-colō2 -ere -uī -cultum (per in colere)

    1. dobro gojiti, dobro obdelovati (= prebivati kje): Eleusiniam glebam Ap.

    2. dobro gojiti ali negovati = (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti, zelo (na)lišpati, zelo (o)krasiti, zelo olepš(ev)ati: non ullā curā ōs Ap., femina perculta Pl., quae priores … eloquentiā percoluēre T., p. incohata Plin. iun. lepo izvesti, lepo dokončati, lepo dovršiti.

    3. (duševno) dobro gojiti = krepiti, razvijati, utrjevati, ukvarjati se s čim: sapientiam, nostras disciplinas Ap.

    4. zelo častiti, zelo spoštovati, izkaz(ov)ati komu naklonjenost, odlikovati: patrem Pl., coniugem liberosque eius T., plerosque senatorii ordinis honore T.; occ. (po božje) častiti, moliti koga: dei numen in uxoris honoribus Ap., aliquam (sc. deam) caeremoniis propriis Ap., imagines defuncti divinis honoribus Ap., Iunonem virginem Ap. kot devico.

    5. slovesno obhajati, slovesno praznovati, slovesno opraviti (opravljati), vršiti: initia Cereris Aur., funus Aur.
  • péstovati -újem i pestováti -újem
    1. pjestovati (pe-), nositi u naručju, na rukama: pestovati otroka
    2. pestovati zlomljeno roko nositi ruku u zavoju
    3. maziti: naš šef nikogar ne pestuje
    4. pretjerano njegovati, liječiti, preterano negovati, lečiti: pestovati rano, prehlad
  • re-colō -ere -coluī -cultum (re in colere)

    1. zopet obdelati (obdelovati), znova oskrbeti (oskrbovati), znova obsejati: desertam tandem recoli terram L., humus reculta O., metalla intermissa recolere L. zopet kopati v rudnikih; pesn. zopet obiskati (obiskovati): locum Ph.

    2. metaf. zopet se ukvarjati (baviti) s kom, s čim, znova (po)skrbeti za koga, kaj, znova gojiti, znova negovati, znova oblikovati, znova izobraziti (izobraževati), znova (o)mikati koga, kaj: ingenium Plin. iun., antiqua Pl., tempus sibi sumere ad haec studia recolenda Ci.

    3. zopet (znova, še enkrat, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), presoditi (presojati, presojevati): Cl. idr., haec Pl., quae si tecum ipse recolueris Ci., merita eorum … recolenda Ci., inclusas animas lustrabat studio recolens V. motreč jih z duhom, sua facta Cat.; occ. zopet (znova, še enkrat, spet) se spomniti (spominjati), se domisliti (domišljati) česa: T., Vop., Eccl. idr., hoc tua (nam recolo) quondam germana canebat O.; z ACI: Sen. rh., Aug.

    4. v prejšnji stan, položaj spraviti (spravljati), zopet (znova, spet) postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), (po)vrniti, znova počastiti (počaščati): imagines subversas recoli iussit T., dignitatem Ci., decus avitum T., adulescentes avitis sacerdotiis recoluit T. je počastil z vrnitvijo očetnega (dednega) svečeništva, dies dapibus recoletur Cl. se bo slavil.
  • re-cūrō -āre (-āvī) -ātum (re in cūrāre)

    1. skrbno (vestno, natančno) obdelati (obdelovati), skrbno (vestno, natančno) izdelati (izdelovati): chartam Plin.

    2. zopet (znova, spet) (po)skrbeti za koga, kaj, zopet (znova, spet) negovati, zopet (znova, spet) (po)zdraviti koga, kaj: se otio et urticā Cat., plagas Ap., corpora sua Ap.

    3. izboljš(ev)ati, predel(ov)ati: vestem veterem ad novam speciem Isid.
  • attēndere*

    A) v. tr. (pres. attēndo) čakati

    B) v. intr. posvetiti, posvečati se (čemu), ukvarjati se (s čim):
    attendere agli studi posvetiti se študiju
    attendere a un malato negovati bolnika
  • attentif, ive [atɑ̃tif, iv] adjectif pazljiv, pozoren; skrben za, skrbno opravljajoč (à quelque chose kaj)

    homme masculin attentif à ses devoirs človek, ki skrbno opravlja svoje dolžnosti
    être attentif à ne blesser personne skrbno si prizadevati, da ne bi koga žalili
    prêter une oreille attentive pozorno poslušati
    observer d'un œil attentif pazljivo opazovati
    prodiguer des soins attentifs au malade skrbno negovati bolnika, streči mu
  • bedside [bédsaid] samostalnik
    okolica postelje

    bedside manner nega bolnika
    to have a good bedside manner znati dobro ravnati z bolnikom
    to sit (ali be) at (ali by) s.o.'s bedside negovati bolnika
    bedside lamp posteljna svetilka
    bedside table posteljna mizica