Franja

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

drob|en [ó] (-na, -no)

1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
drobni Klein-
(predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

2. (tanek; fin) fein
drobni Fein-
(krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

3. knjiga: schmal

4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

5.
gozdarstvo droben les das Schwachholz
tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

6.
na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
prodaja na drobno der Kleinverkauf
trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
| ➞ → drobno

drôben (-bna -o) adj.

1. minuto, piccolo:
hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi

2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida

3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
drobna knjižica un libretto sottile
drobne črke piccole lettere

4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. droben navoj filettatura fine
tisk. drobni tisk caratteri piccoli
zal. drobni tisk opuscolo
prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo

dvójen (-jna -o) numer.

1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla

enójen (-jna -o) adj. semplice:
enojno okno finestra semplice, singola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. enojna kretnica scambio singolo
tekst. enojna preja filato semplice
kem. enojna vez legame semplice
zool. enojni krvni obtok circolazione del sangue semplice
bot. enojni list foglia semplice
strojn. enojni navoj filettatura semplice
bot. enojno cvetno odevalo perigonio
ekon. enojno knjigovodstvo contabilità a partita semplice

kratk|i (-a, -o) Kurz- (film der Kurzfilm, gozdarstvo les das Kurzholz, tehnika navoj das Kurzgewinde, start der Kurzstart)

lev|i [é] (-a, -o) der, die, das linke; na levi strani: linksstehend; navoj: linksgängig; Links- (blok der Linksblock, navoj das Linksgewinde, odklon die Linksabweichung, ovinek die Linkskurve, radikalizem der Linksradikalismus, izvedba die Linksausführung, koalicija die Linkskoalition, stranka die Linkspartei, usmeritev der Linkskurs, vrata die Linkstür); pomorstvo Backbord-

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

mátičen

mátično društvo central society, central (ali main) branch (of an association)
mátični navoj nut thread, internal thread, female thread
sveder za mátične navoje nut tap
mátična knjiga register, record
vpisati v mátično knjigo to register, to matriculate, to enter someone's name in a register
mátični urad registry office, registry
poročiti se na mátičnem uradu to get married in a registry office
mátična banka (podjetje, ladja, rastlina) parent bank (enterprise, craft, plant)

mátičen (-čna -o) adj.

1. zool. della regina (ape, formica):
čeb. matična celica (matičnik) celletta della regina
matična kletka cassetta per il trasporto della regina
matična rešetka schermo togliregina
matični mleček gelatina reale, pappa reale

2. strojn. del dado

3. societario

4. del paese d'origine, della madrepatria:
matična dežela madrepatria

5. navt.
matična luka porto d'immatricolazione

6. adm. anagrafico, dello stato civile;
matični okoliš circondario anagrafico
matični urad anagrafe, ufficio dello stato civile

7. agr. madre:
matična rastlina pianta madre
voj. matična vojna ladja nave appoggio
metal. matični model madreforma

8. adm. matricolare:
matična številka numero matricolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. matična tračnica contrago
teh. matični navoj chiocciola
strojn. matični vijak madrevite

mátičen -čna -o prid.
1. de matcă
2.
□ matični navoj tehn. melc
3.
□ matični urad oficiul stării civile
□ matična knjiga registrul stării civile

métrski (-a -o) adj. metrico:
pren. delati metrske korake fare, camminare a passi lunghissimi
metrski cent, stot quintale
strojn. metrski navoj passo millimetrico
metrski sistem sistema metrico
trg. metrsko blago stoffa a metri

narézati (-réžem) | narezováti (-újem) perf., imperf.

1. tagliare a fette, affettare

2. tagliare lievemente, intaccare

3. teh.
narezati navoj filettare

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

ob|el [ó] (-la, -lo) oval; (kroglast) kugelig; Rund- (navoj das Rundgewinde)
obli … rastlinstvo, botanika Kugeliger …

plosk|i [ô] (-a, -o) Flach- (igla die Flachnadel, navoj das Flachgewinde, pletilnik die Flachwirkmaschine, šiv die Flachnaht, šivalni stroj die Flachnähmaschine, tisk der Flachdruck)

polžast (-a, -o) schneckenförmig, schneckenartig, Schnecken- (navoj das Schneckengewinde, zavoj der Schneckengang, kolo das Schneckenrad, gonilo das Schneckengetriebe, der Schneckentrieb)
polžasto zvita kita die Haarschnecke

strm (-a, -o) steil; prepad, stena: schroff, abschüssig; teren: steil, gefällereich; Steil- (krivulja die Steilkurve, obala das Steilufer, die Steilküste, obalna stena der Steilhang, streha das Steildach, tehnika navoj das Steilgewinde)
strmo pobočje (prepadno) der Bergabsturz
strmo se spuščati steil abfallen, abstürzen ➞ → strmo streljanje

trapezn|i [é] (-a, -o) Trapez- (obrazec/formula matematika die Trapezformel, pravilo matematika die Trapezregel, tehnika navoj das Trapezgewinde, krilo letalstvo der Trapezflügel)
gradbeništvo, arhitektura povezje s trapeznim vešalom doppeltes Hängewerk

vijáčen (-čna -o) adj. di, della vite:
vijačna glava testa della vite
vijačni navoj filetto della vite
strojn. vijačna črpalka pompa a elica
navt. vijačna gred albero portaelica
žel. vijačna spenjača tenditore
vijačna stiskalnica torchio a vite
elektr. vijačna varovalka fusibile a vite
strojn. vijačni ključ voltamaschio
teh. vijačni mehanizem meccanismo a vite volvente
navt. vijačni pogon propulsione a elica
šport. vijačni skok vite
strojn. vijačni žebelj vite-chiodo
vijačno dvigalo martinetto a vite
teh. vijačno kolo ruota ipoide