Franja

Zadetki iskanja

  • habēna -ae, f (habēre) pravzaprav držalo, s katerim se kaj drži ali popušča, od tod

    I.

    1. jermen, in to bičev jermen: ille (turbo) actus habenā V., scuticae tremefractus habenis O.; sinekdoha bič, korobač: metuens pendentis habenae H. boječ se (na steni sužnjem v strah) visečega biča (korobača); jermen pri frači in sinekdoha frača sama: saxiferae imber habenae Val. Fl., ducta circum caput habenā Sil.; jermen pri metalnem kopju: iaculum amentare habena Lucan.; čeladin (šlemov) jermen: molles galeae habenae Val. Fl.; čeveljski jermen, (usnjena) vezalka: Gell. (13, 21, 5); pren. proga kože, ki se izreže: tenuis habena excīdenda est Cels.

    2. occ. povodec, vajeti, uzda; večinoma v pl.: habenas dare Varr. fr., V. ali admittere, immitere Val. Fl. ali effundere (gl. ef-fundō) V., Sil., Front. ali excutere O. vajeti (uzdo) popustiti ali spustiti, effusis habenis Cu., effusissimis habenis L., habenas adducere, V., Val. Fl. ali comprimere Cl. vajeti (uzdo) nategniti, neque audit currus habenas V., (equus) repugnat habenis O., moderari habenas O., virides habenae Val. Fl. z bršljanom ovite vajeti (tigrov); pren.: habenas amicitiae vel adducere vel remittere Ci., orator tenet habenas animorum Ci. zadržuje duhove, irarum habenas effundere V. jezo razbrzdati, duška ji dati, furit inmissis Volcanus habenis V. divja nebrzdan, (ventorum) premere et dare … habenas V., se palmes agit laxis immissus habenis V. se razbohoti (zdivja) nebrzdana, supprime habenas, Musa O., aërii cursus suppressit habenas O. je ustavil … tek; habena = jadro: immittit habenas classi V. plove z razpetimi jadri, fluminibus immittere totas habenas O., nec moderator (navis) habenis utitur O.

    3. metaf. vlada(nje), vladarstvo, vodstvo: rerum V., Sil. države, populi O., Martis, belli Sil., Latia (= Latii) habena Sil., tenendae rei publicae habenas … laxavit Eutr.
  • im-pertiō (in-pertiō) ali im-partiō (in-partiō) -īre -īvī in -iī -ītum (in, partire) prideliti (prideljevati), podeliti (podeljevati), da(ja)ti, podariti (podarjati), seznaniti (seznanjati) koga s čim; z dat. personae in acc. rei: L., Ap. idr., mediocribus multis civitatem in Graecia homines impertiebant Ci., meum laborem hominum periculis sublevandis non impertio Ci. žrtvujem, L. Lucullo tantum impertio laudis, quantum … Ci., qui tantum potuit impertire huic studio temporis Ci. posvetiti, dolorem suum nemini i. Ci. razodeti, aures studiis honestis i. T., talem te nobis impertias, qualem … Ci. pokaži se; pass.: viro forti laus impertitur Ci.; poseb.: alicui salutem impertire Ci. pustiti koga pozdraviti; brez dat.: si quid novisti, imperti! H. razodeni, priznaj; redko brez acc.: indigentibus de re familiari i. Ci. (na)kloniti, nategniti; subst.: pro his impertitis veniunt oppugnatum L. za te ustopke; poleg tega sklada je pogosto acc. personae in abl. rei = koga s čim obdariti: aliquem salute impertire Pl., Luc., obsecrat, se ut nuntio hoc impertiam Pl.; od tod pass.: iis doctrinis aetas puerilis impertiri decet N. naj se seznani, nullo honore impertitus Suet. Najdemo tudi med. obl. impertior -īrī -ītus sum v enakem pomenu: Ter., Ph., Vulg. in soobl. impartior -īrī: Sen. ph., Ap., Vulg.
  • jádro (-a) n navt. vela:
    odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
    razviti jadro spiegare la vela
    štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
    prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
    čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
    pren. razpeti jadra sciogliere le vele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
    napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
    obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
    podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
    skrajšati jadra terzarolare
    dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    glavno jadro vela maestra
    košno jadro vela di gabbia
    križno jadro randa di mezzana
    krmno jadro randa, controranda
    latinsko jadro vela latina
    sošno jadro vela aurica
    vmesna jadra vele di straglio
    vršno jadro velaccio
  • kita samostalnik
    1. (o laseh) ▸ hajfonat, varkocs, fonat
    dolga kita ▸ hosszú hajfonat
    debela kita ▸ vastag hajfonat
    splesti kito ▸ varkocsot fon
    splesti v kito ▸ varkocsba fon
    Povezane iztočnice: francoska kita

    2. (pri mišicah) ▸ ín
    vnetje kite ▸ íngyulladás
    poškodba kite ▸ ínsérülés
    pretrgana kita ▸ szakadt ín
    nategnjena kita ▸ megnyúlt ín
    nategniti kito ▸ inat megnyújt
    pretrgati kito ▸ inat elszakít
    Povezane iztočnice: Ahilova kita, ahilova kita

    3. (o izdelkih) ▸ fonat, füzér
    slamnata kita ▸ szalmafonat
    spletena kita ▸ fonott füzér
    kita česna ▸ fokhagymafüzér
    Iz spletenih kit koruznega ličja so pletli copate, cekarje in predpražnike.kontrastivno zanimivo Fonott kukoricacsuhéból kötöttek papucsokat, cekkereket és lábtörlőket.
  • langziehen*, lang ziehen* razvleči; figurativ jemandem die Ohren/die Hammelbeine langziehen nategniti ušesa
  • míšica anatomija muscle

    míšice pl (moč) brawn
    brez míšic muscleless
    nategniti si míšico to strain a muscle
  • napenja|ti1 [é] (-m) napeti tehnika (ständig, lange, immer wieder) spannen (se sich), anspannen (se sich), verspannen, ausspannen (nategniti) anziehen; glino ipd.: blähen; figurativno možgane ipd.: anstrengen, strapazieren, arbeiten lassen (das Hirn anstrengen)
    napenjati oči die Augen anstrengen, sich die Augen aus dem Kopf gucken
    napenjati vse sile alle Kräfte aufbieten
  • nategováti (-újem) imperf. glej nategniti | nategovati
  • natézati (-am)

    A) imperf. ➞ nategniti

    1. (nategovati) tendere:
    natezati žico tendere il filo
    pren. natezati korak allungare il passo
    natezati živce tendere i nervi, rendere nervoso
    natezati ušesa tendere l'orecchio, orecchiare

    2. hist. mettere alla tortura (del cavalletto)

    B) natézati se (-am se) imperf. refl.

    1. sforzarsi

    2. patteggiare, contrattare
  • Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho
  • pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

    I.

    1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

    2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
    a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
    b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
    c) navales pedes Pl. veslači.
    d) držalo nosilnice: Cat.
    e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
    f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
    g) pecelj: Col., Plin.
    h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
    i) pedes betacei Varr. korenje pese.

    II.

    1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

    2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

    3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

    4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.
  • povódec (-dca) m cavezza; capestro; ekst. redine:
    nategniti, popustiti povodec tirare, allentare la cavezza
    pren. imeti koga na povodcu mettere il capestro a qcn.
    navt. povodec sohe ostino, senaletto
  • rigidus 3, adv. (rigēre)

    1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

    2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

    3. metaf.
    a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
    b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
    c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
    d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.
  • tight [táit]

    1. pridevnik
    tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
    figurativno nepremičen
    figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
    pogovorno skop(uški), stiskaški
    sleng pijan, nadelan

    as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
    tight shoes tesni, ozki čevlji
    a tight squeeze gosta gneča
    a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
    money is tight za denar je trda
    to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
    to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
    my bag is tight moja torba je nabito polna
    to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
    to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
    he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
    to draw tight nategniti, napeti, zategniti

    2. prislov
    tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

    to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati
  • uho1 [ó] srednji spol (ušésa …)

    1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
    medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
    medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
    vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
    medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
    zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
    komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
    ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

    2. figurativno uho:
    na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
    nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
    nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
    povedati na uho ins Ohr sagen
    ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
    pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
    imeti v ušesu im Ohr haben
    zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
    te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

    3. figurativno ušesa:
    sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
    ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
    govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
    ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
    imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
    mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
    napeti ušesa die Ohren spitzen
    napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
    našpičiti ušesa lange Ohren machen
    nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
    odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
    parati ušesa gellen
    zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

    do ušes bis über die Ohren
    biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
    zardeti do ušes rote Ohren bekommen
    na ušesa:
    naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
    prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
    priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
    vleči na ušesa lange Ohren haben
    na ušesih:
    sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

    okrog ušes um die Ohren
    dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
    primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

    v ušesih in den Ohren, im Ohr
    zveneti v ušesih in den Ohren schallen
    imeti v ušesih im Ohr haben

    z ušesi mit den Ohren
    naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
    z zašiljenimi ušesi spitzohrig

    prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
    užitek za ušesa der Ohrenschmaus

    za ušesi hinter den Ohren
    biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
    praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
    imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben
  • повод m

    1. pl.
    поводы vzrok, razlog;
    п. к войне povod za napoved vojne, casus belli;
    по поводу v tej zvezi; no
    по какому поводу? iz kakšnega vzroka?;

    2. pl.
    поводья uzda, povodec;
    натянуть поводья nategniti vajeti;
    быть у кого на поводу/идти у кого на поводу slepo slediti komu, slepo se komu pokoravati