Franja

plim [plim] prehodni glagol & neprehodni glagol
narečno napihniti (se), zateči, narasti

pridóći prìdōdēm
1. priti: pridošla im je pomoć
2. narasti: voda je pridošla

prō-crēscō -ere (prō in crēscere)

1. (z)rasti, nasta(ja)ti, pri(haja)ti na dan, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, vznikniti (vznikati): unde ea progigni possit concepta, creari non poterit neque, quod super est, procrescere alique Lucr., et qui quattuor ex rebus posse omnia rentur ex igni terra atque anima procrescere et imbri Lucr.; pren.: et satis haec tellus morbi caelumque mali fert, unde queat vis immensi procrescere morbi Lucr.

2. rasti, narasti (naraščati), posta(ja)ti večji: quorum utrumque palam fieri manifesta docet res, et res progigni et genitas procrescere posse Lucr.

recargar [g/gu] znova obremeniti, preobremeniti; znova nabiti (puško); preobložiti, brez okusa okrasiti; narasti, zvišati se (vročica)

recargar los impuestos previsoko obdavčiti

redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se

se redoubler zviti se skupaj
redoubler (une classe) ponavljati razred
redoubler ses efforts povečati napore
redoubler d'attention podvojiti pažnjo
la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

rigurgitare

A) v. intr. (pres. rigurgito) biti prenapolnjen; narasti, naraščati; prestopiti bregove

B) v. tr. povračati, bruhati (tekočino)

ringorgare

A) v. tr. (pres. ringorgo) ponovno zamašiti

B) ➞ ringorgarsi v. rifl. (pres. mi ringorgo) narasti, naraščati; ponovno zamašiti se

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

subir el alquiler zvišati najemnino
subir el color okrepiti barvo; pretiravati
subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
subir la escalera iti po stopnišču navzgor
subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
subir el precio zvišati ceno
la marea sube plima je
el pan ha subido kruh se je podražil
subir y bajar iti gor in dol
el termómetro ha subido termometer se je dvignil
¡suba V.! pridite gor, prosim!
subir trepando splezati na
subir al monte na goro se povzpeti
la cuenta sube a... račun znaša ...
los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
subirse zlesti na, povzpeti se na

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

tume-faciō -ere -fēcī -factum, pass. tume-fīō -fierī -factus sum (tumēre in facere) narediti (povzročiti), da kaj oteče (nabrekne, naraste), povzročiti (povzročati) otekanje (nabrekanje, naraščanje), pass. narasti (naraščati), oteči (otekati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati): humum O., tumefactus pontus O. nabreklo = naraslo morje; pren. napihniti (napihovati), napolniti (napolnjevati), navda(ja)ti: tumefactus laetitiā inani Pr., ut nostris tumefacta superbia libris Pr., nimium vano tumefactus nomine gaudes Mart.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

upswell^* [ʌpswél] neprehodni glagol
narasti

urcá úrc

I. vt. dvigniti

II. vi. naraščati, narasti

III. vr.

1. vzpenjati se, vzpeti se, povzpeti se

2. vkrcati se

ùskisnuti -nē
1. skisati se: belančevine se izdvajaju iz mleka kad uskisne; uzme tri kopanje brašna dok sve ne uskisne
2. narasti: tijesto je već bilo uskislo

ùstati ùstanēm, ùstani in ùstāj, ùstah ùsta in ùstadoh ùstade
1. vstati: rano ustati; ona je ustala iz kreveta poslije bolesti; ustati od stola, s lijevom nogom, na lijevu nogu; ustati na oružje prijeti za orožje
2. narasti: voda je ustala
3. vzdigniti se: ustati protiv neprijatelja; naši su narodi jednodušno ustali na okupatore; kad ustane kuka i motika ko se dvigne, kar leze in kar gre

uzbùjati -jīm
1. bohotno zrasti: uzbujala je trava
2. narasti: uzbujala je voda, uzbujalo je tijesto
3. vzburkati se: uzbujalo je more

uzdúšiti ùzdūšīm narasti: uzdušila je rijeka