Franja

cuccagna f

1. deveta dežela; Indija Koromandija

2. srečno naključje; ugodna prilika; poslastica:
albero della cuccagna plezalni drog (z nagradami)

3. brezskrbno življenje; izobilje:
è finita la cuccagna! veselice je konec!

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

strike¹ [stráik] samostalnik
udarec (at proti)
zamah, zadetek; udarec, bitje (ure, zvona)
ekonomija stavka, štrajk
šport prazen udarec; srečno naključje, sreča (v špekulaciji)
vojska (zračni) napad
ameriško najdba (rud, nafte); ugriz (ribe)
geologija smer (plasti, slojev), vodoraven sloj
ameriško prevara, bluf; kvaliteta

ale of the first strike prvovrstno pivo
on strike stavkajoč
a lucky strike srečen zadetek (najdba)
strike notice napoved stavke
general strike splošna stavka
sit-down strike stavka, v kateri delavci nočejo zapustiti prostore, kjer delajo
sympathetic strike solidarnostna stavka
to be on strike stavkati
to go on strike stopiti v stavko
to come out on strike začeti stavkati
to call off a strike preklicati (odložiti) stavko
to make a strike imeti (zlasti finančno) srečo

ventura ženski spol sreča, srečen dogodek, srečno naključje

decidora de ventura vedeževalka iz roke
decir la buena ventura prerokovati iz roke
a la (buena) ventura na slepo srečo
mala ventura nesreča, smola
por ventura mogoče
la sin ventura nesrečnica
poner en ventura v nevarnost postaviti, tvegati
probar ventura poskusiti svojo srečo
viene la ventura a quien la procura pomagaj si sam, in sreča ti bo pomagala

bienheureux, euse [bjɛnœrö, z] adjectif (pre)srečen; religion blažen; masculin, religion blaženec, zveličanec

un bienheureux hasard srečno naključje
dormir comme un bienheureux trdno in mirno spati, spati spanje pravičnega

cabe moški spol sunek

cabe de pala srečno naključje
dar un cabe al bolsillo (fig) mošnjo prazniti

cast² [ka:st] samostalnik
met, metanje; litje, odlitek; vrsta, oblika; zasedba (vlog); tveganje; štetje; vzorec; izraz (obraza); prelivanje barv, odtenek; trnek z vabo

men of our cast ljudje naše vrste
to have a cast in one's eye škiliti
cast of fortune slučaj, naključje
it has a green cast vleče na zeleno

ī-gnārus 3 (in¹ + gnārus)

1. act. neveden (česa), ne vedoč, neizveden, nevešč (čemu, v čem), ne pozna(va)joč, nesluteč, nič sluteč: abs.: quibus criminibus haec tota apud ignaros … infamata causa est Ci., ubi imperium ad ignaros … pervenit S., quisnam ignarum nostris deus appulit oris? V., haud ignaro imminet fortuna L. dobro vem, kakšna usoda me čaka, ignari instigant O. nevede, ignaro patri nata est femina O. ne da bi bil izvedel, quem ignarum inermumque centurio confecit T.; v superl.: iuxta cum ignarissimis Pl.; v abs. abl.: me ignaro Ci. ne da bi jaz vedel, ignaris omnibus L. ne da bi kdo kaj vedel; pren.: fors ign. O. slepo naključje. Z obj.
a) v gen.: Kom., Sen. ph., Q. idr. ign. legum, iudiciorum, consuetudinis nostrae Ci., rerum Ci. ali rei Iust. neizveden, dicendi, faciendae —, poliendae orationis Ci., belli S., opinionis alterius L., Graeci sermonis Cu., magna pars Pisonis ignara T. ki ne pozna Pizona, ign. pavendi Amm. ki ne pozna strahu; pesn.: neque … ignari sumus ante malorum V. ne poznamo prejšnjih nezgod, ign. navis H., formica … haud ignara … futuri H., mariti ignara puella H. neomožena, flumina ignara belli H., ignara fati O., curarum ignara voluptas Stat. ki ne pozna skrbi, brez skrbi, brezskrbna.
b) v abl. z de: de caede Galbae ignari T.
c) z inf.: placito ignara moveri Atropos Stat.
č) z ACI: Val. Max., non sumus ignari (= scimus) multos studiose contra esse dicturos Ci., ignarus sua se tractare pericla O., ignarus non omnes esse rogandos O.
d) z odvisnim vprašalnim stavkom: ignaro populo Romano, quid ageretur Ci., erat ignarus (ni vedel), quantum sibi mali constitueretur Ci., ignari, quid queat esse, quid nequeat Lucr., ignarus, belli quae in dies fortuna novaret L., haud ignari, quanta invidae immineret tempestas L.

2. pass. (ret. in pesn.) ne(po)znan, tuj abs.: mare magnum et ignara lingua commercia prohibebant S., per ignaros errent animalia montes V.; z dat.: regio hostibus ignara S., Theseus, proles ignara parenti O., non quidem sibi ignara, quae de Silano vulgabantur T., quaedam (sidera) sunt aliis (terris) omnino ignarissima Gell.; neutr. pl. subst.: per occulta et vigilibus ignara T. skozi … čuvajem neznane prehode.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

quī-libet, quae-libet, quod-libet (adj.) in quid-libet (subst.) (stlat. qui-lubet quae-lubet quod-lubet in quid-lubet; ixpt.) kateri si bodi (katerisibodi), kdor koli (kdorkoli), sleherni, vsak, vsakteri (brez razločka, brez izjeme), kdor si bodi (kdorsibodi), n kar si bodi (karsibodi), v pl. vsi: Pl., O., Lucr., Plin. idr.; prvotno ločeno: cuius rei lubet simulator S.; quaelibet minima res Ci., quibuslibet temporibus L., quaelibet pars H., quodlibet nomen H., quia sane non quaelibet iniuria est Icti. razžalitev, ki ni kar si bodi, apud maiores nostros adhibebatur peritus, nunc quilibet Ci., quidlibet faciat Ci., quidlibet indutus H.; v zvezi z unus: quilibet unus L. ali unus quilibet Q. nekdo, naj (si) bo, kdor hoče: sollertius quam quilibet unus ex his L. Pomni: quidvis = „kar hočeš“ zaznamuje subjektivnejšo izbiro, quidlibet = „kar hoče naključje“ je objektivnejšega pomena. — Od tod

1. adv. abl. f. sg. quālibet (quālubet, pisano tudi quā lubet)
a) kamor si bodi (kamorsibodi), koder si bodi (kodersibodi), kamor koli (kamorkoli), koder koli (koderkoli), vsepovsod, povsod(i): Pl., Varr. idr., qualibet transitum praebent (sc. flumina) Q., quisquis amore tenetur, eat tutus sacerque qualibet Tib.
b) na kateri si bodi (katerisibodi) način, na kateri koli (katerikoli) način, na vsak (poljuben) način, kakor koli (kakorkoli): qualibet esse notus optas? Cat., verum hoc qualibet efficias Cat.

2. Adv. abl. n. sg. quōlibet kamor koli (kamorkoli), kamor si bodi (kamorsibodi), vsepovsod: Sen. ph., quolibet ire O., gubernaclum contorquet quolibet unum Lucr.

slučaj¹ moški spol (-a …) (naključje) der Zufall
prepustiti slučaju dem Zufall überlassen
| ➞ → naključje

sréčen heureux, fortuné, bon

srečen dan une heureuse journée
srečno pot! bon voyage!
srečno naključje, srečen slučaj un heureux hasard
srečna rešitev une bonne (ali heureuse) solution
imeti srečno roko avoir la main heureuse
biti rojen pod srečno zvezdo être né sous une bonne étoile
srečno dospeti arriver à bon port
srečno! (ob slovesu) au revoir!, adieu!, (rudarski pozdrav) bonne chance!

treffen (traf, getroffen)

1. zadeti; jemanden (bestürzen) prizadeti; Vorwürfe: leteti na

2. (begegnen) srečati (koga), treffen auf naleteti na (koga/kaj), Sport srečati se z; sich treffen srečati se, öfter: srečavati se

3. sich treffen primeriti se; sich gut treffen biti kot nalašč

4. es gut treffen dobro naleteti; es gut getroffen haben biti na dobrem; ein Abkommen treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Anordnungen treffen odrejati, odrediti; Anstalten treffen zu pripravljati se na; eine Auswahl treffen izbirati, izbrati; ihre Blicke treffen sich srečata se s pogledi; eine Entscheidung treffen odločiti se, sprejeti odločitev; eine Vereinbarung treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Vorbereitungen treffen für pripravljati se na; Vorsorge treffen poskrbeti (za); wie es sich so trifft! kakšno naključje!

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

wonderful [wʌ́ndəful] pridevnik (wonderfully prislov)
čudovit; presenetljiv; krasen, sijajen; izvrsten, odličen; senzacionalen

a wonderful occurrence nenavadno naključje

zgòlj

A) adj. inv. puro, semplice:
zgolj naključje puro caso

B) zgòlj adv.

1. (samo) solo, solamente, soltanto:
slišati zgolj tujo govorico sentire solo parlate straniere

2. (v vezniški rabi) ne zgolj ... ampak tudi non solo ... ma anche:
ne gre zgolj za denar, ampak tudi za nujo non si tratta soltanto di soldi, ma anche di necessità

εὐτυχία, ἡ sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, κατὰ πόλεμον bojna sreča, ἐπ' εὐτυχίᾳ v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

περίπτωμα, ατος, τό (περι-πίπτω) slučaj, naključje, nezgoda.