Franja

Zadetki iskanja

  • avant1 [avɑ̃] préposition, adverbe pred; poprej

    avant que, avant de preden
    avant le lever du soleil pred sončnim vzhodom
    la maison avant l'église hiša, ki stoji, pride pred cerkvijo
    en avant naprej; spredaj
    peu de temps avant quelques jours avant malo, nekaj dni poprej
    avant tout predvsem, najprej, zlasti
    avant peu v kratkem, kmalu
    bien avant dans la nuit pozno v noč(i)
    le jour d'avant prejšnji dan
    en avant, marche! naprej, marš!
    l'éclaireur marche en avant de la troupe izvidnik gre pred četo
    mettre quelque chose en avant trditi kaj, sklicevati se na kaj
    mettre quelqu'un en avant (figuré) postaviti koga spredaj in se skriti v zavetje za njegovo avtoriteto
  • avtomatiziran pridevnik
    1. (strojno voden) ▸ automatizált
    avtomatiziran postopek ▸ automatizált eljárás
    avtomatiziran sistem ▸ automatizált rendszer
    avtomatiziran proces ▸ automatizált folyamat
    avtomatizirana proizvodnja ▸ automatizált termelés
    avtomatizirana obdelava ▸ automatizált feldolgozás
    popolnoma avtomatiziran ▸ teljesen automatizált
    visoko avtomatiziran ▸ magasan automatizált
    proizvodnja je avtomatizirana ▸ a gyártás automatizált
    avtomatiziran in računalniško voden ▸ automatizált és számítógéppel vezérelt
    v celoti avtomatiziran ▸ teljes mértékben automatizált
    Najprej so se lotili informatizacije tistih najbolj enostavnih in že avtomatiziranih sodnih postopkov. ▸ Először a legegyszerűbb és a már automatizált bírósági eljárások informatikai feldolgozását kezdték meg.
    Povezane iztočnice: avtomatizirani katalog, avtomatizirani menjalnik, avtomatizirani ročni menjalnik

    2. (nezaveden; rutinski) ▸ önkéntelen, automatikus
    avtomatiziran gib ▸ önkéntelen mozdulat
    Ker vsak posameznik razvije svoj specifični slog z utrjenimi, avtomatiziranimi gibi, se nam pogosto zdi, da tehnike ne moremo spremeniti. ▸ Mivel mindenkinél kialakul egy sajátos, rögzült és automatikus mozdulatokból álló stílus, gyakran tűnik úgy, hogy a technikát nem tudjuk megváltoztatni.
  • Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

    I. Sihejeva dojilja: V.

    — II. s soobl. Barca -ae, f

    1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

    2. medijsko mesto: Iust.

    3. mesto ob Indu: Iust.
  • bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.
  • biografija samostalnik
    1. (umetniško delo) ▸ életrajz
    neavtorizirana biografija ▸ nem engedélyezett életrajz
    literarizirana biografija ▸ irodalmi életrajz
    avtorizirana biografija ▸ engedélyezett életrajz
    romansirana biografija ▸ regényes életrajz
    pisec biografije ▸ életrajzíró
    napisati biografijo ▸ életrajzot ír
    fiktivna biografija ▸ fiktív életrajz
    pisanje biografije ▸ életrajzírás
    ekranizacija biografije ▸ életrajz megfilmesítése
    avtor biografije ▸ biográfia szerzője
    uradna biografija ▸ hivatalos életrajz
    Založba nadaljuje izdajanje biografij in avtobiografij svetovnih glasbenih zvezd. ▸ A kiadó folytatja a világhíres zenészek életrajzainak és önéletrajzainak a kiadását.
    Oktobra letos pa bo v ameriške kine prišla nova biografija v režiji Dannyja Boyla. ▸ Idén októberben elkezdik vetíteni az amerikai mozikban a Danny Boyl által rendezett új életrajzi filmet.

    2. (o preteklih dosežkih) ▸ biográfia
    Po prihodu v zapor so jih najprej fotografirali, nato pa so od njih zahtevali celotno biografijo, od otroštva do aretacije. ▸ A börtönbe érkezésüket követően először lefényképezték őket, majd a gyermekkoruktól a letartóztatásig terjedő teljes életrajzot kértek tőlük.
    Je nekdanji slovenski reprezentant s pestro nogometno biografijo (igral je v štirih državah). ▸ Színes labdarúgó-biográfiával rendelkező szlovén válogatott (négy országban játszott).
  • Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

    1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

    2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.
  • Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

    I. adj.

    1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

    2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
    a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
    b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

    3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

    — II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

    1. = Bitinka: O.

    2. = Bitinida, mesto
    a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
    b) v Trakiji: Mel.
  • bóg God; the Lord; deity

    o bóg! dear me!
    moj bóg! good Heavens!, good Lord!
    daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
    bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
    bóg z Vami! God speed you!
    zbogom! goodbye, farewell!
    bógu podoben godlike
    vsemogočni bóg God Almighty
    bógu vdan devout, pious
    tako mi bóg pomagaj! so help me God!
    (bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
    to je kot od bóga poslano it's a godsend
    bóg (si ga) vedi God knows, I don't
    bogve arhaično God wot
    bogve zakaj goodness (ali God) knows why
    bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
    če bóg da please God, God willing
    moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
    stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
    človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
    bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • Bonōnia -ae, f Bononija,

    1. mesto v Cisalpinski Galiji, najprej Felsina kot glav. mesto 12 etrurskih mest, po l. 190 pa rim. naselbina (Bologna): Ci. ep., L. idr. Od tod adj. Bonōniēnsis -e bononski, iz Bononije: Plin., ager L.; subst. Bonōniēnsis -is, m Bononijec: Ci.

    2. primorsko mesto v belgijski Galiji na morinskem ozemlju, prej Gesoriacus (zdaj Boulogne): Amm.

    3. utrjeno mesto v spodnji Panoniji ob Donavi: Amm.
  • bráda chin; (dlaka) beard

    brez bráde beardless; (pri ribi, rastlini) barb, beard
    bráda pri ključu (key-)bit
    dvojna bráda double chin
    kozja bráda, bradica goatee
    naprej štrleča (nazaj umaknjena) bráda protruding (receding) chin
    pustiti brádo (rasti) to grow a beard
    bog je sebi najprej brádo ustvaril (figurativno) charity begins at home
  • bráda (-e) f

    1. anat. mento

    2. barba:
    briti brado farsi la barba, radersi
    gladiti brado accarezzarsi la barba
    nositi brado portare la barba
    gosta, trda brada barba folta, ispida
    črna, siva brada barba nera, brizzolata
    kozja brada barbetta, pizzo
    inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

    3. ekst. barba:
    gamsova brada barba del camoscio
    agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

    4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
    imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
    friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
    čeb. brada (pri panju) banco d'involo
    bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
    bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso
  • bȑže, bȑžē prisl. hitreje; brže-bolje kar najprej, kar precej: začudi se pa brže-bolje skoči iz postelje
  • bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

    bueno de comer okusen
    a la buena pošteno, odkrito (srčno)
    ¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
    de bueno a mejor vedno bolje
    dar por bueno odobriti
    no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
    hace bueno lepo vreme je
    hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
    hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
    ¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
    ¿adónde bueno? kam pa (greš)?
    ¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
    a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
    de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
    buenas letras lepe znanosti
    estar de buenos biti dobro razpoložen
    ¡buenos días! dober dan!
    cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cambio moški spol (za)menjava, zamena; drobiž; diskont; ažio; (denarni) tečaj, valuta; sprememba, spremenljivost; kretnica

    cambio del día (trg) dnevni tečaj
    cambio de dirección sprememba naslova
    cambio de domicilio sprememba bivališča, preselitev
    cambio minuto, cambio menudo drobiž
    cambio de opinión sprememba mišljenja
    cambio de tren prestop (na drug vlak)
    hay cambio de tren treba je prestopiti
    baja del cambio padec tečaja
    letra de cambio menica
    libre cambio, cambio libre prosta trgovina
    a las primeras de cambio na prvi pogled; spočetka, najprej
    dar el cambio dati drobiž
    dar en cambio dati v zameno
    a cambio de (v zameno) za
    en cambio v zameno, za to, namesto tega
    hacer un cambio zamenjati
  • Carneades -is, acc. -em in -ēn, m (Καρ-νεάδης) Karnead, gr. filozof iz Kirene, roj. l. 215, umrl l. 130, najprej stoik, pozneje platonik, ustanovitelj tretje Akademije: Luc., Varr. ap. Non., Ci. idr. Od tod adj. Carneadēus (Carneadīus) 3 (Καρνεάδειος) Karneadov: divisio, finis, vis, sententia Ci.
  • cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

    I.

    1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

    2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

    3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

    4. pren.
    a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
    b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
    c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

    — II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

    Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • charity [čǽriti] samostalnik
    dobrodelnost, dobrotljivost, usmiljenje; miloščina; dobrodelna ustanova

    to ask charity prositi miloščine
    charity begins at home bog je najprej sebi brado ustvaril
    as cold as charity hladen, brezčuten
    for charity, for charity's sake zastonj
    sister of charity usmiljena sestra