Franja

Wohnungsinhaber, der, Recht najemnik, stanovalec

арендатор m zakupnik, najemnik

издольник, издольщик m najemnik, zakupnik zemlje za delež pridelka

квартирант m (gov.) (pod)najemnik

наёмник m najemnik (ki je najet); dninar; (hist.) najemniški vojak

на́йманець -нця ч., najémnik -a m.

наниматель m najemnik

оренда́р -я́ ч., zakúpnik -a m., najémnik -a m.

съёмщик m najemnik; merilec, geodet

affréteur [-tœr] masculin najemnik prevoznega sredstva

attorn [ətɔ́:n]

1. neprehodni glagol
pravno ostati najemnik pod novim gospodarjem

2. prehodni glagol
pravno prenesti (npr. posestvo) na drugega (fevdnega) gospodarja

bārō² -ōnis, m vojak najemnik: Isid.

bèćār -ára m (t. bekar, perz.)
1. fant, samec: sjedi cura kraj bunara, k njoj dolaze tri -a
2. veseljak, krokar, dobrovoljček: nije svaka cura za -a
3. ob prvi srbski vstaji vojak najemnik iz drugih krajev

bèšlija m (t. bešli) zgod. v turški armadi konjenik najemnik

colōno m (f -na) kolon, kmet najemnik

conventionary [kənvénšnəri]

1. pridevnik
dogovorjen, po dogovoru

2. samostalnik
najemnik po dogovoru

najem po dogovoru

četvr̀tār -ára m zemljiški najemnik, ki daje gospodarju četrt pridelka

Dauermieter, der, stalni najemnik

estipendiario moški spol vojak najemnik; plačanec

free-lance [frí:lá:ns]

1. pridevnik
neodvisen (politik, žurnalist)

2. samostalnik
zgodovina plačanec; vojak najemnik; prostovoljec