Franja

premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

tout premier čisto prvi
dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
au, du premier coup pri prvem poskusu
de première main iz prve roke
la tête la première z glavo naprej
de premier choix prvovrsten
premier de l'an novoletni dan
le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
première page féminin naslovna stran
premier plan masculin ospredje
le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
matières féminin pluriel premières surovine
nombre masculin premier praštevilo

principal moški spol predstojnik, vodja, šef; glavnica; (glavna, skupna) vsota; prvo nadstropje (v španskih hišah)

principal e intereses glavnica in obresti

second, e [s(ə)gɔ̃, d] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; marine prvi častnik; pomočnik, pomagač; sekundant

en second na drugem mestu, pod poveljstvom koga drugega
chapitre masculin second drugo poglavje
seconde commande féminin naknadno naročilo
de seconde main iz druge roke, posredno
sans second, e brez enakega, enake; ki mu ni enakega, ki ji ni enake
capitaine masculin en second prvi častnik za kapitanom trgovske ladje
acheter quelque chose de seconde main kupiti kaj komisijsko, v komisijski trgovini, od posrednika
être dans un état second biti v anormalnem stanju
savoir une nouvelle de seconde main zvedeti novico ne iz prvih virov
l'habitude est une seconde nature (proverbe) stara navada železna srajca

second floor [sékəndflɔ:] samostalnik
britanska angleščina drugo nadstropje
ameriško prvo nadstropje

septième [sɛtjɛm] adjectif sedmi; masculin sedminka; sedmo nadstropje; sedmi mesec (nosečnosti); féminin sedmi razred; musique septima

être au septième ciel biti v sedmih (devetih) nebesih, biti ves blažen

sixième [sizjɛm] adjectif šesti; masculin šestinka; šesto nadstropje; féminin šesti razred (šola)

cinq sixièmes pet šestink

tristega -ōrum, n (gr. τὰ τρίστεγα) tretje nadstropje: Vulg., Hier.

troisième [trwazjɛm] adjectif tretji; masculin tretjina; tretje nadstropje; féminin tretji razred

habiter au troisième (étage) stanovati v 3. nadstropju
en troisième page na tretji strani

upstairs [ʌ́pstɛəz]

1. pridevnik
ki je na zgornjem nadstropju

2. prislov [ʌ́pstɛ́əz]
po stopnicah navzgor; gori, zgoraj, v zgornjem nadstopju

to go upstairs aeronavtika, sleng dvigati se (letalo)
he was kicked upstairs figurativno, pogovorno napredoval je (ker so se ga hoteli znebiti)

3. samostalnik [ʌ́pstɛ́əz]
gornje nadstropje; stanovalci v gornjem nadstropju

бельэтаж m prvo (glavno) nadstropje; (v gledališču): druga vrsta lož

верх m vrh, vrhunec, višek; vrhnji del, gornji del; prevleka; streha; gornje nadstropje; zgornji tok reke;

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

alzare

A) v. tr. (pres. alzo)

1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo

ascenseur [asɑ̃sœr] masculin dvigalo

cage masculin d'ascenseur jašek za dvigalo
ascenseur de marchandises dvigalo za blago, tovore
appeler l'ascenseur poklicati dvigalo
l'ascenseur est en panne, en dérangement dvigalo ne dela
monter au 10. par l'ascenseur iti v 10. nadstropje z dvigalom
renvoyer l'ascenseur vrniti, poslati nazaj dvigalo (da ga uporabi kdo drug), figuré vrniti uslugo

atišk|i (-a, -o) attisch
atiško nadstropje das Attikageschoss

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

derecha ženski spol desnica

a la derecha desno
segundo derecha (2/ der.) 2. nadstropje desno
¡derecha! na desno!
llevar la derecha iti (voziti) po desni strani (ceste)
a derechas pristojno; pripadajoče

destinare v. tr. (pres. destino)

1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

encorbellement [ɑ̃kɔrbɛlmɑ̃] masculin, architecture pomol

étage masculin en encorbellement nadstropje, ki deloma sega preko pročelja in je oprto na konsole