-
опухать, опухнуть otekati, oteči, nabrekniti, zabuhniti
-
припухать, припухнуть nabrekati, nabrekniti; otekati, oteči
-
разбухать, разбухнуть napenjati se od vlage, nabrekniti; (pren.) naraščati
-
раскисать, раскиснуть (s)kisati se; (s)kvasiti se, vzhajati (o testu); napeti se, nabrekniti; (pren.) (o)slabeti; raznežiti se
-
розбу́хнути -не док., nabrékniti -e dov., v 3. os.
-
bunch2 [bʌnč]
1. prehodni glagol
zvezati, združiti
2. neprehodni glagol
združiti se, skupaj se držati
to bunch together strniti se
to bunch out nabrekniti
-
enfler [ɑ̃fle] verbe transitif napihniti (tudi figuré); napraviti nadutega; stopnjevati, povečati, pretiravati; verbe intransitif oteči
s'enfler oteči, nabrekniti, narasti, figuré napihovati se, bahati se, postati nadut
enfler un compte previsoko zaračunati
ma cheville a enflé gleženj mi je otekel
les pluies enflent les rivières reke naraščajo zaradi deževja
-
gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif
se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)
-
inflar napihniti
inflarse napihniti se, nabrekniti
-
napenja|ti2 [é] (-m) medicina blähen, auftreiben; (nabrekniti) schwellen
-
napeti se [é] (napnèm se) napenjati sich spannen, anspannen; (nabrekniti) aufquellen, quellen; da ni mlahavo: sich straffen
-
pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)
1. poganjek na trti, mladika: Col.
2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.
3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.
Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.
-
pūbēs2 -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)
1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod
2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.
-
regonfler [rəgɔ̃fle] verbe transitif znova napihniti (un ballon, des pneus balon, pnevmatike); populaire zopet opogumiti; verbe intransitif zopet narasti
la rivière regonfle reka zopet narašča
verbe intransitif, se regonfler (médecine) zopet oteči, nabrekniti
mon bras a regonflé roka mi je zopet otekla
regonfler le moral à quelqu'un vrniti komu moralo, pogum, ohrabriti ga, opogumiti ga
-
strūma -ae, f (iz *strūdmā; prim. srednjeang. strūten, strouten nabrekniti (nabrekati), biti poln) otekle vratne žleze, vratnožlezna oteklina (vratno)žlezni otòk, bezgávka, nav. pl. bezgávke ali starejše brámorji, skrofuloza (škrofuloza), škrofeljni, golša(vost): Cels., Plin. idr., Vatinii Ci. ep.; v pl.: si … strumae denique ab ore demigrarunt Ci.; pren. (z namigom na Vatinijeve bezgavke): ei medentur rei publicae, qui exsecant pestem aliquam tamquam strumam civitatis Ci.
-
taurus1 -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)
I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —
II. metaf.
1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.
2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.
3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).
4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).
5. bik, neka drevesna korenina: Q.
6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.
-
ūber1 -eris, n (indoev. baza*eu̯Hdh- nabrekniti, nabrekati; od tod indoev. *uHdhmen- in (sor.) *uHdr̥-; prim. skr. ū́dhar (gen. ūdhnáḥ) = gr. οὖϑαρ -ατος = stvnem. ūtar = nem. Euter = ang. udder = sl. vime)
1. vime, (živalski) sesek (sesec), doječe prsi (žensk); večinoma v pl.: Lucr., Lucan., Plin., Val. Max. idr., vitula binos alit ubere fetus V., distentum uber O., refert tenta grex ubera H., Romulus uberibus lupinis inhians Ci., pressari ubera palmis V., ubera praebere O. ali admovere V. dati sesati, ubera ducere O. sesati, piti, dedit ubera nutrix O. je dojila, sua quemque mater uberibus alit T., ab ubere raptus (odstavljen) O.; pren.: distenta musto ubera Col. poet.; preg.: ubi uber, ibi tuber Ap. = vsaka roža ima trnje.
2. meton. (pesn.) rodovitnost, plodnost, obilje, obilica, obilnost: terra potens ubere glebae V. (prim. οὖϑαρ ἀρούρης Hom.), divitis uber agri V., fertilis ubere campus V.; konkr.: vitibus aptius uber V. rodovitna zemlja, denso non segnior ubere Bacchus V. na rodovitnem polju.