Franja

desserte [dɛsɛrt] féminin servirna miza; (prometna) zveza (de z); religion dušno pastirstvo, izvrševanje cerkvenih opravil (v cerkvi, kapeli); technique ravnanje (s strojem), strežba, manipuliranje

chemin masculin de desserte dovozna cesta
la desserte des villages voisins se fait par autocar zveze s sosednjimi vasmi opravljajo avtobusi
notre curé s'est chargé de la desserte de cette chapelle naš župnik opravlja obrede v tej kapeli

deziderát desideratum, pl -ta

naš seznam dezideratov our list of desiderata

dóći dôdēm, vel. dóđi, aor. dóđoh dóđe, del. dòšao dòšla
1. priti: doći kući, na red, u nevolju, k sebi, do cilja, u pravi čas; došlo vrijeme žetve; došlo je do gusta prišlo je v zagato; doći do ušiju zvedeti; već nekoliko puta u prošlosti naš je opstanak došao u pitanje že nekajkrat v preteklosti je bil naš obstoj na kocki; doći komu na oči priti komu pred oči; doći do uvjerenja prepričati se; doći do istine dokopati se do resnice; doći do riječi priti do besede; doći u sukob s kim spopasti se s kom; došlo pa prošlo prišlo je in minilo
2. dorasti: kad dođe sin do konja i sablje, on će mene starca izbaviti
3. postati: lice joj je došlo ozbiljno
4. dođe joj da pjeva i plače
5. biti v sorodstvu: on mi dođe brat od strica on je moj bratranec po očetu
6. doći komu glave spraviti koga s poti, ubiti koga

doyen (starešina)

doyen diplomatskega (konzularnega) zbora the doyen of the diplomatic (consular) corps
on je naš doyen he is the eldest of us

drvíti to rush (koga someone)

naš vodnik nas je drvil skozi Tower our guide rushed us through the Tower

državni jezik stalna zveza
(v določeni državi) ▸ államnyelv
Republika Slovenija je leta 1991 postala samostojna država, slovenščina pa naš državni jezik. ▸ A Szlovén Köztársaság 1991-ben vált független országgá, és a szlovén lett az államnyelvünk.
Državni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. ▸ A Szlovén Köztársaság államnyelve a szlovén.
Beograjski časopisi so predlagali en sam državni jezik za celo državo. ▸ A belgrádi újságok egységes államnyelvet javasoltak az egész ország számára.

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

edin|ec moški spol (-ca …) das Einzelkind
njegov/njen edinec sein/ihr einziges Kind, sein/ihr einziger Sohn
naš edinec unser Einziger
biblija: Sin edinec Einziger Sohn

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező.

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv

hēliotropium -iī, n (gr. ἡλιοτρόπιον)

1. bot.
a) heliotrop(ij), (po)sončnica (čisto lat. solstitialis herba): Varr., Plin., Isid.
b) heliotrop(ij), neka vrsta endivije: P. Veg.

2. dragulj heliotrop(ij), naš zeleno in rjavo progasti jaspis: Plin., pri Prisc. imenovan heliotropius lapis, pri M. heliotropios gemma.

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

ille, illa, illud, gen. illīus, pesn. illĭus, dat. illī; stlat. ollus (ōlus), od tod olla Ci., olli V. in pogosto ōlim; prim. ab oloes dicebant pro ab illis; antiqui enim litteram non geminabant Fest.; Kom. so po ljudski govorici imeli pod določenimi pogoji ĭlle, in sicer
a) séd ĭlle ali égo ĭllud in podobno v razrešeni arzi ali
b) id ĭllí, neque ĭllúm idr. kot drugi zlog teze.
c) tudi če ille sam tvori tezo: ĭllă sése, ĭllĕ prímo Ter. Iz tega pron. je nastal [po poudarku drugega zloga] romanski spolnik: lo, la. Oblike, okrepljene z zaobešenim „ce“ (gl. illīc). —

I. Pron. demonstrativum

1. óni, óna, óno, zlasti v naspr. s hic; hic, haec, hoc označuje to, kar nam je (v raznih ozirih) bližje, ille, illa, illud, kar je bolj oddaljeno: si illos, quos iam videre non possumus, neglegis, ne his quidem, quos vides, consuli putas oportere? Ci., non antiquo illo more, sed hoc nostro Ci.; od tod časovno: illorum temporum historia Ci. = tedanjih, Catulus dixit vim fuisse illam Ci. da je bilo tedanje (takratno) postopanje nasilno; poleg tega: ex illo tempore V. od tedaj; tudi brez subst. tempus: ex illo vivit in antris O., Cels., ille ego qui fuērim … (poëta) O. ki sem bil prej, sicer … ; oba pron. skupaj: hoc illud est, quod quaesisti Ci. to je (sedaj) tisto, kar si (prej) vprašal. Nav. se torej hic nanaša na bližje, ille na bolj oddaljeno: Caesar munificentia magnus habebatur, integritate vitae Ca., ille (Caesar) mansuetudine clarus factus est, huic (Catoni) severitas dignitatem addiderat S.; od tod pogosto v zvezi: hic et ille ta (tu) in oni (tam): de hoc et illo dicere Ci. o tem in onem; ponovljeni ille pa pomeni, da sta oba pojma enako oddaljena: quaesivit, num ille aut ille (eden ali drugi, „Peter ali Pavel“) defensurus esset, de me ne suspicatus quidem est Ci.; v sredi med hic in ille je iste, ki kaže na drugo osebo: ista beatitas (kakor si jo vi mislite) cur aut in solem illum (ono oddaljeno) aut in hunc (ta naš) mundum cadere non potest? Ci. Navidezno se proti temu pravilu rabita hic in ille, če je prostorsko bolj oddaljeni predmet govorečemu po njegovi predstavi bližji: senex meliōre condicione est, quam adolescens … ille diu vult vivere, hic (govori starec) diu vixit Ci., melior Enii quam Solonis oratio; hic enim noster (kot Rimljan bližji pisatelju), „nemo me lacrumis decoret“, inquit, at ille (Grk) „mors mea ne careat lacrumis“ Ci.; gl. hic.

2. occ. (o že znanem) oni slavni … , oni znani … ; ker kaže illud na zadnje, označuje najprej tudi to, kar je že bilo omenjeno: illud, quod coepimus, videamus Ci. kar smo zgoraj (= prej) pričeli, sic oculos, sic ille (imenovani) manus, sic ora ferebat V., qui callet pauperiem pati, non ille … timidus perire H., minus bonis versibus, sed tamen illis versibus increpant Ci., cessisset Alexandro, Papirius illo corporis robore L. glede na zgoraj opisano telesno moč; od tod znan, slaven, slovit: ille pater rectorque deûm O., magnus ille Alexander Ci., vafer ille Sisyphus H., Pittacus ille, qui … N., Xenophon, Socraticus ille Ci., ille annus egregius Ci., haec Hectoris illa … parens O. to je ona slavna … , ille vultus semper idem Ci. oni sloviti obraz ravnodušnosti, Solonis illud: nosce te ipsum Ci. oni znani izrek; tako tudi brez subst.: ille ego sum O. oni znani sem jaz, hunc illum poscere fata reor V.; omejujoč pri atrib.: patres vestri, asperrimī illi … L. vaši očetje, ki so bili, kakor znano, prav trdi …

3. ki na naslednje kaže s poudarkom = oni, ta (toda le tedaj, kadar pove govornik kaj čisto novega): quae cum sint gravia, tum illud acerbissimum est, quod … Ci., dicunt se dedisse, illud non addunt, iussu istius Ci., verum illud addit „non possidebat“ Ci., illud te hortor … Ci., cum multa alia mirabilia, tum illud inprimis … Ci.

4. (brez poudarka) on, ona, ono, poseb. z quidem; da se obnovi pojem: ignis emicuit … proximus aër illi … O. (gr. τῷ γε), Daphne … ferarum exuviis gaudet; multi illam petiere O., virum cano … multum ille iactatus est V., Aeacides illi (sc. respondit) O.; in tako s quidem: Orpheus pro cuniuge saevit; illa quidem … hydrum non vidit V. a ona, ta … (gr. ἥ γε), illa quidem pugnat, sed quae superare puella potest Iovem? O., o hominem semper illum quidem aptum, nunc vero etiam suavem Ci. ki je že sicer … , philosophi minime illi quidem mali, sed … Ci., avis illa quidem, sed … lucem fugit O., non ille quidem habebat adsuetos vultus … , pallentem vidi O. V teh primerih se quidem formalno postavlja ob pron. ille, dejansko pa spada k predik. pojmu. —

II. adv. obl.

1. illā (abl. fem. sg.) „z one strani“, potem (v sl. z običajno premaknjenega stališča) na oni strani, tam: ego illā adspicio puellam Pl., ne pervium illā exercitibus foret T., Oceanum illā tentavimus T., revertebar illā, quā nova via iuncta foro est O. Prim. illāc illīc.

2. illim (tvorjeno kakor inter-im, ist-im, in-de, hin-c idr.) od tam, od tam sem, od ondod: si enim illim emerserit Ci., fugit illim Ci.; časovno: illimque usque ad nostram memoriam S. od tedaj; o osebah: omnes illim praestigiae, illim, inquam, omnes fallaciae Ci. od njega … ; prim.: omnem se amorem abiecisse illim Ci.; prim. illin-c pod illīc.

3. illō (kakor eō, quō) tja-(kaj): nam illo nulla materia advecta est Ci., nemo illo adit C., illo venit T.; pren.: haec omnia eodem illo pertinent C. spada prav tja, zadeva prav to. Prim. illū-c = illō-c pod illīc.

4. illī (loc. neutr.)
a) tam: iam ego illi ero Pl., dum sedemus illi; neque fabrica illi ulla erat; illi, ubi sum Ter.
b) pri tem, pri (v) tej stvari: Ter. Prim. illīc.

imunski sistem stalna zveza
(o odpornosti organizma) ▸ immunrendszerČe je naš imunski sistem oslabljen, hitreje zbolimo za prehladom in gripo. ▸ Ha az immunrendszerünk legyengült, hamarabb megfázunk és gyorsabban kapjuk el az influenzát.

īn-ferō, īnferre, intulī, illātum

1. (pri)nesti, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), vreči kam, v (na) kaj, k čemu: aliquid in ignem C., scalas ad moenia L. prisloniti, eum in equum C. na konja posaditi, in scopulum L. gnati, in urbem L.; pozneje z dat.: corpus tabernaculo Cu., Prometheus ignem gentibus intulit H. je prinesel na svet, fontes urbi inf. T. v mesto napeljati, ignes Ci. ali incendia tectis Sil. zažgati, tectis faces Val. Fl., spolia templo L., semina arvis i. T., classes Oceano Lucan., lintea fluctibus Val. Fl., barbaris hiemem suam Plin. iun., socios moenibus Val. Fl., effigiem latrinae Suet., sideribus imperatorem Plin. iun. v nebo povzdigniti.

2. occ.
a) (orožje in bojna znamenja) med (zoper) sovražnika nesti = iti (z vojsko) na(d) sovražnika, napasti (napadati) ga, prije(ma)ti ga: cum Hirtius ipse aquilam quartae legionis inferret Ci., ille furens signa a Brundisio inferebat Ci. je napadal, tunc illud vexillum Campaniae coloniae (dat.) inferetur Ci., inf. patriae signa Ci. ali signa in hostem C. ali signa hostibus Auct. b. Afr. ali signa adversus inf., signa contra aliquem inf. L. ali arma Italiae inf. N. z vojsko iti na(d) koga, vojno začeti proti komu, signa ad moenia ali signa vallo inf. L. napasti, bellum inf. alicui N., Ci. ali contra aliquem Ci. ali bella inf. alicui Ci., Iust., Suet., Val. Fl. z vojsko iti (vzdigniti se) na(d) koga, vojno (vojne) zače(nja)ti s kom, alicui pugnam inf. L. boj pričeti s kom, falcatos axes Val. Fl., membra in turmas Sil.; od tod manūs inferre alicui ali in aliquem Ci. lotiti se koga, prijeti, popasti ga, ipsum sibi manūs intulisse Suet. da se je sam usmrtil.
b) (mrliča v grob) položiti (polagati), pokopa(va)ti: eum monumentis maiorum Cu., sepulcrum, quo Sulpicius inferatur Ci., corpus eodem inf. N., ne quis alienum inferat (sc. sepulcro) Ci., reliquias tumulis Iust., Suet.
c) (darove na žrtvenik) položiti (polagati), žrtvovati, darovati (prim. inferiae): inferimus spumantia cymbia lacte V., honores Anchisae inf. V., piacula manibus O. Lucan.
č) refl. in med. (sebe kam nesti), iti, hiteti, planiti, pognati (poganjati) (se) kam; refl.: quo se Catilina inferebat Ci., se per medios V., se in contionem L., se in urbem, in templum Ci., ne quis se in vitae discrimen (in periculum) inferret Ci., se stantibus vobis (dat.) intulerunt L. so planili na ..., lucus, quo se persaepe inferebat L. je zahajal, se foribus V., se flammae Vell., se carinae, se penetralibus Val. Fl., se vallo Sil., equus se campo inf. V., se ipse inferebat Ci. je prihajal nenaprošen, se intulerant Etrusci L., inferens se ferociter hostis L., videri ignavum, ut se inferat Pl. kako koraka, ut magnifice infert sese Pl., adeo concitato inpetu inferrese, ut ... L.; metaf.: se alicui inferre siliti (vsiljevati) se komu, L., Gell., se inferre bahati se: Pl.; med.: inferuntur Galli in M. Fonteium Ci., in ignes medios equo illatus L., flumen mari Hadriatico infertur L., inferri in urbem L.; refl. pojem opisan: turbatis acriter pedem inferre coeperunt L., Cu. so planili na ..., qua iuvenis gressūs inferret V., hostibus gradum inferre L. korakati proti ..., pedem inf. in aedes Pl., nostro limine intulit pedes Pr. je prekoračil naš prag.

3. metaf.
a) račune vpisati, v račun vzeti, ((po)staviti), zaračuna(va)ti: Fl., falsas rationes inferre et in tabulas referre (vknjižiti) solent Ci., sumptum civibus Ci., pecuniam aerario Plin. iun., in rationes Icti. ali rationibus Col. rationibus inferri Suet. vračunan biti.
b) prispevati, v blagajno vplač(ev)ati: vicesimam Plin. iun., tributum alicui Col.
c) na mizo (po)staviti: Vulg., lancem, mensam secundam Plin.
č) (šege, običaje idr.) uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: peregrinos mores Iuv., nefas Cu., inferri Cu. ženitve z barbari, studium in urbem Suet., Q.; od tod: Latio Dardaniam Sil.
d) (močna čustva, afekte) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti s čim: terrorem in exercitum Cu., terrorem vobis Ci., cui belli metus inferebatur Ci., alicui spem C., misericordiam Ci., moram ali cunctationem C. muditi ali obotavljati se, desperationem Iust.
e) (kaj slabega) komu prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), storiti: hostibus inferre vulnera C. rane zadati (vsekati), vim patriae Ci. silo storiti domovini, nasilno nastopiti (nastopati) proti domovini, supplicia hostium urbibus Ci., optimis civibus periculum Ci. v nevarnost (pogibel, pogubo) spraviti (spravljati), alicui mortem Ci. ali necem Ci., Suet. zadati, mors iisdem inlata Ci., labem integris Ci., multis iniurias Ci., aliis crimen Ci. (ob)dolžiti, facinus in fortunas suas Ci., certamen alicui L. prepir začeti s kom, turpidines Ci. (o)sramotiti, stuprum Suet. oskruniti, morsus alicui O., Fl. gristi koga, cladem L. poraziti, metum, hostibus terrorem L., ictum venis T., mala in domūs N., litem in aliquem Ci. ali alicui Sen. ph. koga v pravdo zaplesti.
f) (v govoru kaj) navesti (navajati), omeniti (omenjati): in re severa delicatum inferre sermonem Ci., mentionem alicuius rei L., Cu. omeniti, causam C. kot vzrok navesti; prim.: lupus ... iurgii causam intulit Ph. je izvil prepir iz trte.
g) skleniti (sklepati), izvesti (izvajati), zaključiti, soditi iz česa: Q., aliud enim, quam cogebatur, illatum est Ci.

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

izdélek make; product

izdélki pl finished (ali manufactured) goods pl (ali wares)
končni izdélek finished product
tuj, inozemski izdélek foreign make
naš (lastni) izdélek our own make
švicarski izdélek Swiss make