Franja

sermōcinor -ārī -ātus sum (sermō)

1. (po)kramljati, pogovoriti (pogovarjati) se, razgovoriti (razgovarjati) se, sprožiti (sprožati), nače(nja)ti pogovor (razgovor), spustiti (spuščati) se v pogovor, (po)čebljati: CA. FR., SID. idr., in consuetudine scribendi aut sermocinandi CI., ait ... secum isto diligenter sermocinaturam C., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur AP., humanas voces reddunt (sc. aves quaedam), psittaci quidem etiam sermocinantes PLIN. Adv. pt. pr. sermōcinanter s pogovori, ob pogovorih, pogovorno, pogovarjajoč se: sermocinanter horas extrahere SID.

2. occ. učeno se pogovarjati, imeti učen razgovor (učen prepir, učeno besedovanje, učen disput, učeno diskusijo), učeno razpravljati (diskutirati, disputirati, dialogizirati): Zenonem quendam exquisitius sermocinantem ... relegavit Cinariam SUET., „pluria“ forte quis dixit sermocinans vir apprime doctus GELL. – Act. soobl. sermōcinō -āre; od tod inf. pf. sermocinasse: ISID.

abordar pomorstvo pristati; figurativno nagovoriti, ogovoriti

abordar una cuestión dotakniti se vprašanja, sprožiti (načeti) vprašanje

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

Frage, die, (-, -n) vprašanje; ohne Frage nedvomno, brez dvoma; eine offene Frage odprto vprašanje; eine Frage an jemanden richten nasloviti vprašanje (komu); eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden načeti vprašanje; es ist die Frage vprašanje je...; es ist eine Frage der Zeit je samo vprašanje časa; es erhebt sich die Frage postavlja se vprašanje; das ist keine Frage ni vprašanje/vprašljivo; außer Frage stehen (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, (zweifellos sein) biti izven dvoma; zur Frage stehen biti na dnevnem redu; in Frage kommen priti v poštev; in Frage stellen dvomiti o, postavljati pod vprašaj; in Frage gestellt werden postajati vprašljiv; in Frage stehend zadevni, obravnavani

ice¹ [áis] samostalnik
led; sladoled; sladkorni obliv
figurativno hlad (obnašanje)
ameriško, sleng diamant, podkupnina

artificial ice umetni led
floating (ali drift, loose) ice plavajoči led
figurativno to break the ice prebiti led, začeti
it cuts no ice with me ne vpliva, ne učinkuje, ne deluje name
to have one's brains on ice obvladati se
figurativno on thin ice na tenkem ledu, v nevarnosti
to skate on thin ice načeti kočljivo vprašanje
ameriško, sleng to put on ice figurativno postaviti na hladno
straight off the ice popolnoma sveže

načenja|ti [é] (-m) načeti (allmählich, immer wieder) ➞ → načeti

načénjati (-am) | načéti (-čnèm) imperf., perf.

1. intaccare; scalfire; incidere, incrinare; med. cariare:
načeti prihranke incidere i risparmi
bolezen načenja pljučno krilo il male sta intaccando un polmone
načeti (pokvariti)
dobre odnose incrinare i buoni rapporti

2. attaccare (discorso); affrontare (problema)

napraska|ti (-m) zusammenkratzen (tudi figurativno); (načeti) ankratzen

nare|zati [é] (-žem) aufschneiden, schneiden, na rezine: in Scheiben schneiden, na tenke rezine: hobeln, na kockice: würfeln, na paličice: stifteln
na drobno narezati [kleinschneiden] klein schneiden, schnippeln
vnaprej narezati vorschneiden
začeti narezati (načeti) anschneiden
tehnika längen; schneiden; (nasekati) [aufrauhen] aufrauen; sprengen

pristúpiti prìstūpīm
1. pristopiti k: pristupiti kome; pristupiti bliže
2. približati se, pristopiti: popne se na goru i sjede, i pristupiše mu učenici njegovi
3. lotiti se: pristupiti poslu lotiti se dela; pristupiti pitanju načeti vprašanje; pristupiti boju začeti boj; pristupiti ruci poljubiti roko

problem [é] moški spol (-a …) das Problem (biti Seinsproblem, dejanski Sachproblem, družinski Familienproblem, ekološki Umweltproblem, energetski Energieproblem, kardinalni Kardinalproblem, ključni Schlüsselproblem, osrednji Kernproblem, sodobni Gegenwartsproblem, šahovski Schachproblem, še nerazrešen Restproblem, vzgojni Erziehungsproblem)
delski problem matematika delisches Problem
problem štirih barv matematika Vierfarbenproblem
robni problem matematika Randwertproblem
Waringov problem matematika Waringsches Problem
problem dveh teles fizika Zweikörperproblem
problem več teles fizika Mehrkörperproblem
narediti problem iz (etwas) problematisieren
razgrniti/načeti problem ein Problem aufrollen/angreifen
figurativno delati probleme komu (jemandem) Mühe machen
spopadati se s problemom mit einem Problem ringen
z veliko problemov problemreich, problemgeladen
brez problemov problemlos

Problem, das, (-s, -e) problem; ein Problem aufrollen/angreifen razgrniti/načeti problem; Probleme wälzen premlevati probleme; kein Problem! ni problema!

re-linō -ere -lēvī (re in linere) kaj zalepljenega ali zasmoljenega odpreti (odpirati), odčepíti (odčépiti): dolia omnia Ter. načeti, odpreti, mella V. vzeti iz.

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

re-secō -āre -secuī -sectum (re in secāre)

1. odrezati (odrezavati, odrezovati), odsekati (odsekavati): linguam Ci., ungues Val. Max., radices O., truncos V., de tergore partem O., ferro capillos O., ungues ad vivum Cal. do živega, čisto; od tod pren.: neque id ad vivum reseco Ci. nočem biti prenatančen, de vivo erat resecandum Ci. treba je bilo zarezati v meso, treba je bilo načeti glavnico.

2. metaf. (za)ustaviti ((za)ustavljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), preprečiti (preprečevati): libidinem Ci., nimia Ci., spem longam reseces H. omejiti. — Soobl. resicō -āre: Ca., Varr.

Opomba: Pf. resecavi: Aug., Symm., M.

samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

stock [stɔk] masculin, anglais zaloga; rezerva

en stock v zalogi
jusqu'à épuisement du stock dokler traja zaloga
stocks pluriel disponibles, en magasin stanje zaloge; razpoložljive zaloge (v skladišču)
stock de munitions zaloga streliva
stock permanent železna rezerva
constituer un stock napraviti si zalogo
écouler un stock razpečati, prodati zalogo
entamer, renouveler le stock načeti, obnoviti zalogo
travailler pour le stock delati za zalogo
un petit stock de cigarettes majhna zaloga cigaret
stock d'or de la Banque de France zlata rezerva Francoske banke
j'en ai tout un stock, un vrai stock tega imam celo, pravo pravcato zalogo

tappeto m

1. preproga; ekst. prt:
tappeto persiano perzijska preproga
tappeto ricamato a mano ročno vezen prt
tappeto erboso trava
tappeto stradale cestna obloga
tappeto verde ekst. igralnica
bombardamento a tappeto voj. pren. bombna preproga
mettere qcs. sul tappeto načeti, sprožiti vprašanje o

2. šport blazina; (boks) ekst. ring, tla:
mandare qcn. al tappeto šport zbiti koga na tla; pren. koga docela premagati