Franja

Zadetki iskanja

  • quelques-uns, quelques-unes [kɛlkəzœ̃, -zün] pronom, pluriel nekateri, -e; nekaj

    quelques-uns d'entre eux nekateri med njimi
    il y en a quelques-uns qui ... nekaj jih je, ki ...
  • quid tujka latinsko m invar. nekaj
  • quī-dam (iz *quiz-dam; prim. quis, dē in īdem), quae-dam, quod-dam (adj.) in quī-dam, n quid-dam (subst.)

    I. adj.

    1. neki, nekak(šen), v pl. neki, nekateri: L., O., H., Iust., T. idr., Argilius quidam adulescentulus N., quidam ante portam oppidi Gallus C., certa quaedam vox Ci., breve quoddam tempus Ci., quaedam quaestiones Ci., quosdam dies Ci. ep.

    2.
    a) (blažeč prispodobne izraze) (tako) nekak, nekako, tako rekoč, dejal bi, kakor: nativus quidam lepor N., decor oris cum quaedam maiestate T., tacitus quidam sermo Ci.
    b) pogosto v zvezi s quasi, velut(i), tamquam: ad omnes meos impetus quasi murus quidam boni nomen imperatoris opponitur Ci., cum Graeciam veluti tempestas quaedam occupasset Iust.
    c) (poudarjajoč kak pojem) zares, prav, povsem, popolnoma, čisto, celo: divina quaedam facultas eloquendi Q. zares (prav) božanska, novum quoddam genus dicendi Ci. čisto nova, incredibilis quaedam magnitudo ingenii Ci.

    II. subst. nekdo, n nekaj, v pl. nekateri, nekaj (njih), nekoliko (njih): quidam ex advocatis, quidam de collegis nostris Ci., est quiddam, quod occultatur Ci., quiddam divinum Ci.; z gen.: inesse quiddam mali Ci.; pl.: ex ephoris quidam descenderunt N., alia quaedam conquiras Ci.; z gen.: quibusdam Andriorum ut manerent, persuasit L., quidam bonorum caesi T. Od tod abl. f. sg. quādam v zvezi s tenus: quādamtenus, pisano tudi narazen quādam tenus

    1. do nekam: est quadam prodire tenus H.

    2. v nekem oziru (smislu), nekako, nekaj: Gell., alterum genus est … quadamtenus rubens Plin.
  • quīnque1, num. cardinale (iz *penqu̯e; prim. skr. páñca = gr. πέντε, ajol. πέμπε = lit. penkì = sl. pet = got. fimf = stvnem. fimf, finf = nem. fünf = ang. five) pet: O., H., Lucr. idr., eae quinque stellae, quae errantes nominantur Ci., creati quinque patrum L. poseb. quīnque prīmī ali (kot ixpt.) quinqueprīmī -ōrum, m = πεντάπρωτοι peterica prvih (najimenitnejših) senatorjev v municipijih in naselbinah; ne poseben upravni odbor, ampak le višji senatorski čin: Ci.; kot malo okroglo število = nekaj, par: quinque dies rure esse H., quinque diebus nihil erat in loculis H. več kot par dni.
  • quis-piam, quid-piam (quippiam) (subst.) in quis-piam, quae-piam, quod-piam (quoppiam) (adj.), pron. indefinitum (iz *quis-pe-iam; prim. quippe)

    1. nekdo (kdor koli, kdorkoli), nekaj (kar koli, karkoli), pač kdo, pač kaj, ta ali oni (pač), eden ali drugi, kateri koli (katerikoli), v trdilnih in nikalnih stavkih, a v splošnem le malo rabljen pron.: Iust., Corn., Gell. idr., dicet fortasse quispiam Ci., dixisti quippiam Ci., ne quispiam ordine egrederetur S., si cuipiam pecuniam ademit Ci., quispiam deus Ter., cum quaepiam cohors ex urbe excesserat C., rem quampiam Ci.; pl. zelo redek: Ap., aliae, quaepiam rationes Ci. ep.; adv. acc. n quidpiam (quippiam) nekaj, nekoliko: quippiam impudicior Pl., si quando quippiam (v kakšnem smislu) nocuit Ci.; adv. abl. n
    a) quōpiam (ne)kam: quopiam devorteris Pl., iturane quopiam es Ter.
    b) quīpiam (star. = quōpiam) na kak(šen) način, kako: visam, ne nocte hac quipiam (po nekaterih izdajah quippiam) turbaverint Pl.

    2. marsikdo, marsikaj: innocens est quispiam Ci.
  • red herring [rédhériŋ] samostalnik
    prekajen, povojen slanik
    figurativno napačna sled, finta, speljevalen predmet ali manever; nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega ali nevarnega predmeta

    to draw a red herring across the track (path) izvesti speljevalen manever; skušati speljati (odvrniti), pustiti napačno sled (da bi koga speljali)
  • red-rag [rédræg] samostalnik
    rdeča krpa
    figurativno nekaj, kar razdraži, spravlja v besnost; vrsta sneti v žitu

    it is a red-rag to him to ga spravi v besnost
  • res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

    I.

    1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
    b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
    c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
    d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

    2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

    3. (poseb.)
    a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
    b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
    c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C.

    II. splošno

    1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

    2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
    a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
    b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

    3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce.

    III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

    1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

    2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

    3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

    Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.
  • reversion [rivə́:šən] samostalnik
    vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
    ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval
  • set-off [sétɔ:f] samostalnik
    okras; nekaj, kar poudari lepoto; poudarek, poudarjanje, kontrast; protiutež; protizahteva
    ekonomija izravnava, odškodnina (against, to za)
    kompenzacija, nadoknada; odhod (na potovanje)
    arhitektura štrlina, izbočina
  • several [sévrəl]

    1. pridevnik
    (vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
    arhaično ločen

    each several part vsak del zase
    on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
    several liability individualna odgovornost
    joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
    the several members of the Board posamezni člani ministrstva
    several people več ljudi
    several times večkrat
    each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
    each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
    to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
    I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
    we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

    2. samostalnik
    več (od njih), nekateri

    I know several of them več, nekatere od njih poznam
  • smack1 [smæk]

    1. samostalnik
    (pri)okus (of po)
    zadah; buket; sled, majhna količina, malček, malce, mrvica; primes (of česa)
    nekaj, kar spominja na

    a pleasant smack of currants prijeten okus po ribezlju
    there is a smack of the Bohemian in him nekaj bohemskega (ciganskega) je v njem

    2. neprehodni glagol
    imeti okus (of po)
    dišati po; spominjati na; dajati vtis

    this wine smacks of the cask to vino diši po sodu
    his ideas smack of liberalism njegove ideje diše po liberalizmu
  • snapper [snǽpə] samostalnik
    nekaj, kar povzroča pok
    figurativno popadljiv pes (ki grize); popadljiv (ujedljiv, prepirljiv, zadirčen) človek
    množina kastanjete
  • so1

    1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

    2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

    3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

    4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

    5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

    6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

    7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

    8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

    9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?
  • some [sʌm]

    1. pridevnik
    neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
    sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

    at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
    for some time nekaj časa
    in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
    to some extent do neke mere, nekako
    some day nekega dne
    some few maloštevilni, majhno število
    some girl! čedno dekle!
    some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
    some time enkrat
    some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
    a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
    it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
    shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
    have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
    I call that some poem! to (pa) je pesem!
    that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
    I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
    as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
    I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
    that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

    2. zaimek
    katerikoli, neki, nekateri
    ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

    some ... some eni ... drugi
    some of it nekaj tega
    some of them nekateri od njih
    some of these days te dni, v kratkem, kmalu
    some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
    if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
    may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
    he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
    he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

    3. prislov
    nekaj; precéj, zelo

    that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
    he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)
  • something [sʌ́mɵiŋ]

    1. samostalnik
    nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet

    something else nekaj drugega
    something old nekaj starega
    something or other karkoli, to ali ono
    a certain something nekaj določenega (gotovega)
    not for something! za nič na svetu ne!
    that something man! ta prekleti človek!
    something must be done nekaj je treba storiti
    I have something for you imam nekaj za vas
    he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
    he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
    there is something in that nekaj je na tem
    it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
    he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
    I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
    he thinks himself something ima se za pomembno osebo

    2. prislov
    nekaj, malce; precéj; izredno, važno

    something like pogovorno nekaj kot
    stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
    that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
    that is something like! tako je! tako je prav! odlično!
  • somewhat [sʌ́mwɔt] prislov, zaimek
    nekoliko, malo, do neke mere; (redko) del, nekaj; (redko) nekaj važnega, nekdo (pomemben)

    somewhat of a shock precejšen šok
    somewhat of this nekaj tega
    he is somewhat of a bore on je precejšen dolgočasnež (tečnež)
    I was somewhat surprised bil sem malo presenečen
    he had been somewhat of a writer in his youth v mladosti je (bil) malo pisateljeval
  • sous-entendu [suzɑ̃tɑ̃dü] masculin nekaj, kar se razume, ne da bi se izrecno povedalo, izrazilo; skrita misel

    une lettre pleine de sous-entendus skritih misli polno pismo
  • staggerer [stǽgərə] samostalnik
    oseba, ki se opoteka
    figurativno omahljivec, obotavljač; neodločnež; nekaj, kar povzroči osuplost, presenečenje; vprašanje (ugovor, argument), ki zbega

    that's a staggerer! to je presenečenje!
  • stagnancy [stǽgnənsi] samostalnik
    mirovanje, nepremičnost, neodtekanje, zastajanje (vode brez odtoka), zastoj
    figurativno, ekonomija mrtvilo; stagnacija; počasnost, lenobnost; nekaj, kar stagnira