Franja

poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
krojaški poklic mestiere di sarto
zdravniški poklic la professione del medico
svobodni poklic libera professione
evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
duhovniški poklic vocazione sacerdotale
sedeči poklic mestiere sedentario
poklic ovaduha il mestiere della spia
dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
opravljati poklic esercitare una professione

položaj³ moški spol (-a …) (funkcija) der Posten, das Amt, die Stellung
službeni položaj die Dienststellung
odstopiti s položaja sein Amt niederlegen
na dobrem položaju in gesicherter Position
najstarejši po položaju der Rangälteste
zloraba službenega položaja der [Amtsmißbrauch] Amtsmissbrauch, der [Mißbrauch] Missbrauch der Amtsgewalt
biti na položaju amtieren
ki je na položaju amtsführend
na visokem položaju [hochgestellt] hoch gestellt

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

prīmī-pīlāris -e (prīmīpīlus)

1. k prvemu maníplu triárijev sodeč; subst. prīmīpīlāris -is, m centúrion (stotnik) prvega manípla triárijev, po činu najstarejši in zato najvišji centurion rimske legije, primipilár(ij)ski: T., Sen. ph., Suet. idr., primipilarius senex Q. star doslužen (bivši) primipilar.

2. (v cesarski dobi) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski: species Cod. I.; subst. prīmīpīlāris -is, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Dig., Cod. Th.

3. škof: conclamatissimus primipilaris Sid.

prince [prɛ̃s] masculin knez, princ; figuré glava

prince charmant princ iz pravljice, zapeljiv mladenič
prince consort kraljičin soprog, ki sam ne vlada
prince de l'Eglise cerkveni knez
prince-évêque knezoškof
le prince de Galles najstarejši sin angleškega kralja
prince héritier prestolonaslednik
prince impérial, royal carjevič, kraljevič
prince-régent masculin princ regent
fait masculin du prince samovoljno vladno dejanje (ki prisili k pokorščini)
être bon prince (familier) biti velikodušen, darežljiv
être habillé, vêtu comme un prince bogato, kot princ biti oblečen

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

professione f

1. izkazovanje, dokazovanje; izpoved:
professione di amicizia izkazovanje prijateljstva

2. relig. zaobljuba

3. poklic, profesija:
esercitare una professione opravljati poklic
la professione del medico zdravniški poklic
libera professione svobodni poklic
la professione più antica del mondo najstarejši poklic na svetu, prostitucija
fare qcs. di professione poklicno kaj delati

ráng rank; grade

najstarejši po rángu senior officer
izguba ránga loss of rank, demotion, degradation
znak ránga badge of rank

rank² [ræŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast)
ameriško imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti (next to takoj za)
ekonomija & pravno imeti prednost ali posebne pravice

the ranking major po rangu najstarejši major
he is ranked among the great painters imajo ga za velikega slikarja
I rank Dante above Shakespeare Danteju dajem višje mesto kot Shakespeareu
to rank first zavze(ma)ti prvo mesto
France ranks among the Great Powers Francija se uvršča med velesile
to rank off odkorakati
to rank past korakati mimo

sín son

edini sín, sín edinec only son
prvorojeni sín first-born son
Brown, sin Brown, junior (krajšava: jr.)
Brown in sin Brown and Son
najstarejši sín (in dedič) son and heir
zakonski sín legitimate son
nezakonski sín illegitimate son, natural son
Apolonovi sínovi (= pesniki) the sons of Apollo
izgubljeni sín long-lost son, biblija prodigal son
sín božji (Kristus) religija Son of God
to je pravi sín svojega očeta he is his father's son
kakršen oče, takšen sín like father, like son

son [sʌn] samostalnik
sin
figurativno sin, potomec

son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
son-in-law zet
Son of God cerkev Jezus, sin božji
the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
son of Mars vojščak
sons of men človeški rod
son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
son of toil delavec
the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
grand son vnuk
step son pastorek

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

style² [stáil] prehodni glagol
nazivati, ogovarjati, da(ja)ti naslov, titulirati, naslavljati, imenovati, označiti; narediti (zasnovati, ukrojiti) po najnovejši modi
ekonomija, ameriško, sleng delati reklamo za

the King's eldest son is styled the Prince of Wales najstarejši kraljev sin ima naslov P. of. W. (knez Valizije, valizijski princ)
he is styled Sir naslavljajo ga s Sir
to style a new type of shoe uvesti, spraviti v modo nov tip čevlja

Škorpijon samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ SkorpióKo se na nebu pojavi ozvezdje Škorpijon, Orion zgine iz našega vidnega polja. ▸ Amikor az égbolton megjelenik a Skorpió csillagkép, az Orion eltűnik a látómezőnkből.
Z vesoljskim teleskopom Hubble so v ozvezdju Škorpijona odkrili najstarejši znani planet. ▸ A Hubble-űrteleszkóppal a Skorpió csillagképben felfedezték a legöregebb ismert bolygót.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ SkorpióLuna v Škorpijonu prinaša čustveno intenzivnost in veliko ustvarjalnost. ▸ A Hold a Skorpióban érzelmi intenzitást és nagy mértékű kreativitást hoz.
Pod vplivom Jupitra v znamenju Škorpijona se v vas prebuja zmožnost sočutja. ▸ A Skorpió jegyében járó Jupiter hatására ébredezni kezd önben az együttérzés képessége.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

vnuk samostalnik
(potomec) ▸ unokaVčasih se zdi, da je vnuk odrasel kar čez noč. ▸ Néha úgy tűnik, mintha az unokám egycsapásra felnőtt volna.
Imate že kakšnega vnuka? ▸ Van már unokája?

Λαμπρο-κλῆς, έους, ὁ najstarejši Sokratov sin.

παρ-έχω, παρ-ίσχω [gl. ἔχω; ep. aor. inf. παρασχέμεν, adi. verb. παρεκτέον] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam σιαγόνα NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem ἱερήια, δῶρα, σῖτον, τροφήν; ἡσυχίαν mirujem NT, σιγήν molčim, τύχην ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam τὴν ψυχὴν θεραπεύειν, ἀγωνίζεσθαι bojno polje, λόγον τινί postanem predmet razgovora; c) povzročujem, κόπους delam skrbi NT, dajem povod k čemu, αἴσθησιν vzbujam pozornost, πράγματα delam težave, nadlegujem, ζητήσεις napravljam, ἔρευναν poizvedujem, φόβον pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem εὔνοιαν, χάριν, φρενὶ χάριν ustrezam; e) naredim koga za kaj γῆν ἄσυλον, τινὰ βέλτιστον, τινὰ ταπεινόν delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj ἐρωτᾶν. 2. a) ἐμαυτόν kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, ἐν φανερῷ izkažem se javno, ἄνδρα kažem se vrlega moža, εὐπειθῆ kažem se poslušnega: z inf. dopustim, dovolim; ἐμαυτὸν διαφθαρῆναί τινι pustim, dam se pogubiti (uničiti), τινὶ κρῖναι (εἰς κρίσιν) podvržem se njegovi razsodbi; pron. refl. se včasih izpusti Pl. Prot. 384 a, Her. 9, 17, Sof. Aj. 1145; b) impers. παρέχει τινί nudi se prilika, mogoče je, sme se, παρέχον ker se sme, ker je (bila) prilika (ugoden čas), slično παρασχόν. II. med. 1. ponujam se, dajem iz lastnega (premoženja), iz svoje volje νέας, μάρτυρα pokličem (navedem) za pričo, πᾶσαν προθυμίην kažem komu popolno vdanost, τινὰ ζῶντα nudim komu življenje, τεκμήριον navajam za dokaz, κροκοδείλους imam (v sebi), εὔνοιαν kažem. 2. a) imenujem (naredim) koga (iz svoje srede) za kaj τινὰ ἄρχοντα, ἀρχαιότατον ἔθνος smatramo se za najstarejši narod; b) pridobim (priskrbim) si kaj, naredim (si) za kaj τούτους πιστούς, τοὺς ἄνδρας ἀβλαβεῖς, πειθομένους τοὺς στρατιώτας napravim (si) vojake pokorne. 3. ponujam, nudim, obetam kaj ἀψευδέα μαντήια, τὸ εὐπρεπὲς τῆς δίκης ponudim (predlagam) sodnijsko razsodbo, τίνα ὠφέλειαν παρέξεται ὁμιλία kakšno korist bo donašala?

πρεσβεύω I. act. 1. intr. a) sem starejši od koga τινός, sem najstarejši ἀπό τινος; b) imam prednost, sem na boljšem, vladam τινός; c) sem poslanec, potujem kot poslanec, sem poslan; pošiljam poslanca. 2. trans. častim, spoštujem, čislam, cenim, πλέον bolj. II. med. a) pošiljam poslance παρά (πρός) τινα, εἴς τι; b) sem poslanec, posredujem kot poslanec.

προ-φερής 2 [comp. προφερέστερος, sup. προφερέστατος, tudi -φέρτερος, -φέρτατος] ep. poet. spredaj postavljen, izvrsten, odličen; pri Sof. προφέρτατος najstarejši.