Franja

истязание n mučenje, trpinčenje

мучение n mučenje, muka

му́чення -я с., múčenje -a s.

пытка f mučenje (pri zasliševanju);
подвергнуть пытке mučiti

терзание n mučenje, muka

томление n medlenje; utrujanje, mučenje; hrepenenje; praženje; cementiranje jekla

торту́ри -ту́р мн., múčenje -a s., tortúra -e ž.

čévelj -vlja m
1. cipela: -i me žulijo; čevelj z visoko peto, z gumijastimi podplati; smučarski, nizki, visoki -i; obuti, sezuti -e
2. stopa, cipela: zid je dolg deset jardov in dva -a
3. španski čevelj španjolske, španske čizme za mučenje

devíca ž
1. djevica (dev-): stara devica; zarjavela devica
usiđelica, usedelica
2. astr. Djevica
3. železna devica u srednjem vijeku (veku) sprava za mučenje

macération [maserasjɔ̃] féminin namakanje (v vodi), mehčanje, maceracija, luženje; religion trpinčenje, mučenje telesa (za pokoro)

mortification [-kasjɔ̃] féminin trpinčenje, mučenje telesa; pokora; figuré ponižanje; médecine odmiranje tkiva

mučílen -lna -o za mučenje: -e priprave
sprave za mučenje, mučila; -a klop
klupa za mučenje: -o kolo
točak za mučenje

mučílo s mučilo, sprava za mučenje

natezálnica (ln i un) ž sprava za mučenje rastezanjem: dati na -o
udariti, metnuti na muke

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.

rack³ [ræk]

1. samostalnik
natezalnica, naprava za mučenje, lestev za natezanje, za mučenje; muke na natezalnici, muka; nevihta, neurje, huda burja

on the rack figurativno na natezalnici, na mučenju; z muko, z največjim naporom, zelo napeto
to be on the rack biti na natezalnici (tudi figurativno)
to put on the rack dati na natezalnico, mučiti

2. prehodni glagol
dati na natezalnico, mučiti
figurativno mučiti, trpinčiti, mrcvariti, pritisniti koga (ob zid); napenjati, napeti do skrajnosti (možgane); (iz)tirjati, izsiliti čim višjo najemnino, izses(av)ati (zakupnike, stanovanjske najemnike); izkoriščati, izčrpavati (zemljo)

racked with pain izmučen od bolečin(e)
to rack one's brains beliti, razbijati si glavo, napenjati možgane

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.

roue [ru] féminin kolo; (= supplice masculin de la roue) mučenje na kolesu

roue ailée, dentée krilato, zobato kolo
roue à aubes, à augets kolo na lopate
roue avant, arrière, motrice sprednje, zadnje, gonilno kolo
roue libre prosti tek
roue de la Fortune kolo sreče
roue de gouvernail krmilno kolo
roue de secours, de rechange (automobilisme) rezervno kolo
roue volante zamašnjak, vztrajnik
à deux, trois, quatre roues dvo, tri, štirikolesen
autoroute interdite aux deux roues vozilom na dve kolesi je avtostrada prepovedana
être condamné à la roue (histoire) biti obsojen na mučenje (in smrt) na kolesu
être en haut, en bas de la roue biti, živeti v sreči, v nesreči
être la 5^e roue d'un, à un carrosse (figuré) biti za peto kolo pri vozu
faire la roue napraviti kolo (o pavu), figuré šopiriti se, prevzetovati; sport vrteti kolo, delati bočne premete
mettre, jeter à quelqu'un des bâtons dans les roues metati komu polena pod noge
pousser à la roue (figuré, familier) pomagati

samòmučēnje s mučenje samega sebe

self-torture [selftɔ́:čə] samostalnik
mučenje samega sebe