Franja

dvodneven pridevnik
(o časovnem trajanju) ▸ kétnapos Dvodnevno praznovanje poteka z obilico aktivnosti in dogodkov. ▸ A kétnapos ünnepség tele van tevékenységekkel és eseményekkel.
Za letošnje poletje je značilno tudi to, da prihaja veliko enodnevnih ali dvodnevnih gostov. ▸ Erre a nyárra is az jellemző, hogy sok vendég egy vagy két napra érkezik.
Začel se je dvodnevni volilni molk. ▸ Megkezdődött a kétnapos kampánycsend.
V Avstriji so razglasili dvodnevno žalovanje. ▸ Ausztriában kétnapos gyászt hirdettek.
Septembra so prodali 130 turističnih kartic: 79 enodnevnih, 43 dvodnevnih in osem tridnevnih. ▸ Szeptemberben 130 turistakártyát adtak el: 79 egynaposat, 43 kétnaposat és nyolc háromnaposat.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

enominut|en [ê] (-na, -no) einminutig
enominutni molk die Schweigeminute

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.

gólk (-a) m zastar. il parlare, la parola
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

góst (-a -o) adj.

1. denso; fitto; folto; compatto:
gosta juha brodo denso
gosta tema buio fitto
gosti lasje capelli folti
gost gozd bosco folto

2. (ki se javlja v kratkih časovnih presledkih) fitto; frequente:
gosti udarci gragnuola di colpi
gosti obiski visite frequenti

3. (ki obstaja v veliki meri) intenso; forte:
gost promet traffico intenso
gosta naseljenost alta densità della popolazione
knjiž. gost molk silenzio assoluto, totale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gosta omaka sugo ristretto
vet. gosta juha pastone
gosta megla bruma
gosta rešetka ramata

grôben (-bna -o) adj.

1. tombale:
grobna plošča pietra, lastra tombale
arheol. grobna skrinja arca, urna sepolcrale

2. pren. di tomba, sepolcrale:
groben molk silenzio di tomba

hüllen (sich se) zaviti, zagrniti, zagrinjati, ogrniti; prekrivati, prekriti; in ein Geheimnis hüllen zaviti v skrivnost; sich in Schweigen hüllen zaviti/zagrniti se v molk

imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
imponer una obligación naložiti obveznost
imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
imponer respeto vlivati spoštovanje
imponer silencio molk ukazati
imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
la necesidad se impone izkaže se za potrebno

ingiungere^*

A) v. tr. (pres. ingiungo) ukazati, zapovedati:
ingiungere di tacere zapovedati molk

B) ➞ ingiungersi v. rifl. (pres. mi ingiungo) povezati se; spojiti, spajati se

jecljanje samostalnik
1. (govorna napaka) ▸ dadogás
Jecljanje je govorna napaka, zaradi katere trpijo skoraj samo moški. ▸ A dadogás olyan beszédhiba, amelyben szinte csak a férfiak szenvednek.

2. (nejasno izražanje) ▸ hebegés, dadogás
Nasploh sta javni molk ali jecljanje o velikih družbenih zadevah morda največji problem te mlade države. ▸ Általánosságban szólva e fiatal ország talán legnagyobb problémája a hallgatás a nyilvánosság részéről vagy a nagy horderejű társadalmi kérdésekkel kapcsolatos hebegés.

lapse² [læps] neprehodni glagol
potekati, minevati (čas)
pravno zastarati, zapasti
pravno preiti na drugega, pripasti komu (to)
pogrezniti se, pogrezati se (into)
spodrsniti, zdrsniti, pasti (into v)
odpasti, oddaljevati se (from od)

to lapse into silence pogrezniti se v molk

múčen (-čna -o) adj.

1. penoso, molesto, doloroso, increscioso; affannoso, angoscioso, assilante:
mučen molk silenzio penoso
mučen vtis impressione penosa
mučno pričakovanje attesa angosciosa

2. greve, faticoso; difficile:
biti v mučnem položaju trovarsi in una situazione difficile

nastájati (-am) | nastáti (-stánem) imperf., perf. farsi, formarsi, sorgere; crearsi; verificarsi:
v tistem času je nastalo več novih držav allora si vennero formando vari nuovi stati
zaradi njegove odločitve že nastajajo težave per la sua decisione si stanno verificando difficoltà
nastal je mučen molk si fece un silenzio penoso

ode|ti [é] (-nem)

1. zudecken
odeti se čez glavo sich die Decke über den Kopf ziehen

2. figurativno sneg: decken, bedecken

3. figurativno besede, zavrnitev ipd.: kleiden (v in)
odeti se v molk sich in Schweigen hüllen

odeva|ti se [é] (-m se) v kože: sich kleiden in, sich einhüllen
figurativno odevati se v molk sich in Schweigen hüllen

podkupnína bribe

ponuditi komu podkupníno to offer someone a bribe
vzeti podkupníno to take a bribe
podkupnína za molk hush money

pogrezn|iti se [é] (-em se) pogrezati sinken, sich senken, globoko: versinken, pri hoji, vožnji: einsinken; stavbe: absinken, versacken; v tekočino: tauchen; figurativno v misli: versinken
figurativno pogrezniti se v zemljo in den Erdboden versinken
pogrezniti se v molk sich in Schweigen hüllen

popóln (-a -o) adj.

1. completo, integrale, assoluto, intero; totale:
popolni sončni mrk eclissi totale
popolna sestava ekipe squadra al completo
popolna oskrba servizio completo
popolno zaupanje fiducia completa
popolna enakopravnost assoluta parità di diritti
med. popolna anestezija anestesia totale
popolna tišina silenzio totale
popolni (časopisni, televizijski) molk black-out angl. giornalistico, televisivo
rel. popolni odpustki indulgenza plenaria

2. (brez napak, brez pomanjkljivosti) ideale, perfetto; impeccabile:
samo Bog je popoln solo Dio è perfetto
iron. popoln tepec un perfetto idiota

3. (brezpogojen) incondizionato:
popolna kapitulacija resa incondizionata

prekíniti interrompre, déconnecter, cesser, arrêter, discontinuer, suspendre, couper, rompre, troubler

prekiniti dopisovanje interrompre la correspondance
prekiniti koga v govoru couper la parole à quelqu'un
prekiniti molk rompre le silence
prekiniti vse odnose, zveze s kom rompre, casser tout rapport avec quelqu'un, figurativno couper les ponts
prekiniti sejo suspendre une séance
prekiniti stike s kom rompre les relations (ali les contacts) avec quelqu'un
prekiniti počitek, spanje komu troubler le repos, le sommeil de quelqu'un
prekiniti s kom rompre avec quelqu'un
na kratko prekiniti (familiarno) (le) trancher court (ali net)