Franja

divērso

A) agg. različen, drugačen

B) agg. pl. mnogo; nekaj:
diversi giorni fa pred nekaj dnevi

C) pron. pl. mnogo; nekaj

Č) m (f -sa) evfemistično homoseksualec, lezbijka

dósti pril.
1. dosta: do odhoda vlaka je še dosti časa
2. mnogo: uživati dosti sadja
3. dovoljno: vsega imamo dosti, dosti je čvekanja; zdaj mi je pa dosti

dòtamo pril. dial. zelo, veliko, mnogo: ismijao, ismejao sam se dotamo zelo sem se smejal

drpálež m ekspr. onaj koji mnogo i teško radi, obično mjesto drugoga

écrivassier, ère [-sje, ɛr] adjectif ki slabo ali mnogo piše; masculin pisun, pisač

il n'est pas très écrivassier on ni prijatelj pisanja (pisem)

éloquent, e [elɔkɑ̃, t] adjectif zgovoren; povedan z govorniškim darom; figuré ki mnogo pove; jasno izražen

épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina

chevelure féminin épaise gosti lasje
livre masculin épais debela knjiga
nuit féminin épaise črna noč
sauce féminin épaise gosta omaka
langue féminin épaise okoren, težak jezik
au plus épais de la forêt v globokem gozdu
au plus épais de la foule sredi množice
gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
semer épais gostó sejati

estropicio moški spol hrupno razbitje (posode ipd.), mnogo hrupa za nič

hacer un estropicio napraviti velik škandal

exsangue [ɛksɑ̃g] adjectif brezkrven, malokrven; ki je izgubil mnogo krvi; figuré brez moči

visage masculin exsangue zelo bled obraz

extrêmement [ɛkstrɛməmɑ̃] adverbe skrajno, izredno, zelo; neverjetno; strašno; vieilli mnogo

factiōsus 3 (factiō)

1. pripravljen del(ov)ati, voljan -: amici linguā factiosi Pl. okretnega jezika.

2. ki ima mnogo privržencev, ki ima veliko stranko: homo dives, factiosus Pl.

3. occ. ki rad ustanavlja (organizira) politične stranke, da bi se z njimi okoristil, zlasti zato, da bi dosegel oblast = spreten (okreten) v političnih spletkah, strankar(ski), rovarski, častihlepen, oblastiželjen: Corn., Plin. iun., Aur. idr., Lysander, homo factiosus et his temporibus potens N. vpliven voditelj (kolovodja) stranke, seditiosi, factiosi, perniciosi Ci. strankarji, factio cum factioso S. adulescens nobilis, egens, factiosus S., Adv. factiōsē siloma, po sili: Sid.

frequēns -entis, adv. frequenter (forcīre)

I.

1. (po številu) mnog, mnogoštevilen, v velikem številu zbran (navzočen, pričujoč), številen, množičen: cum in consilium frequentes convenissent Ci., servi Fabii frequentes veniunt Ci., videt frequentis civīs atque socios Ci., equites Romani frequentissimi in gradibus Concordiae steterunt Ci., frequenter ad aliquem venditare Ci. v velikem številu, colitur (habitatur) ea pars urbis frequentissime Ci. zelo veliko ljudi biva v tem mestnem delu, Romam frequenter migratum est L. v velikem številu, ite frequentes O. Pogosto: senatus frequens dobro obiskana (torej sklepčna) seja senata: frequens senatus poterit haberier Pl., senatum frequentem coëgi Ci., senatus frequentissimus Ci. (skoraj) polnoštevilen senat; tako tudi: frequens conlegium Ci. številen, populus Ci. v velikem številu, legatio L., conventus N. dobro obiskan zbor, pompa Q. ki se ga je udeležilo mnogo oseb, auditorium Suet.; pesn. sg. kolekt.: fr. piscis capitur Pl., fr. redemptor H. številni stavbni podjetniki.

2. (o krajih) poln, napolnjen: theatrum Ci. nabito polno; z abl.: frequens tectis urbs, loca frequentia aedificiis, custodiis L., frequens ilicibus O. zasajen, -a, -o z … , terra fr. colubris, silva fr. trabibus, amnis vorticibus fr., pharetra telis Lernaeis fr. Sen. tr., vivarium piscibus fr. Col., Nilus feris et beluis fr., Aegyptus multis urbibus fr. Plin.; tako tudi: frequens armatis acies L. gost bojni red; po gr. z gen.: quod (mons) talis silvae frequens … erat T. ki ima obilo, prekrita z … ; occ. obljuden, gosto naseljen, mnogo obiskovan: municipium Ci., praefectura frequentior Ci., colonia frequentissima Ci., fr. Numidia S., emporium L., vici L., Cu., compita H., via O.; z abl.: frequens cultoribus populus L.

II. (časovno)

1. pogosto navzoč (pričujoč, prisoten), kam prihajajoč, kje nastopajoč, pogosto (rad) tu ali tam bivajoč: ibi tum filius cum illis unā aderat frequens Ter., erat ille Romae frequens Ci. pogosto se je mudil v Rimu, Lentulo frequens Pompeius adsedit Ci. pogosto, frequens te audivi atque affui Ci., frequens Platonis auditor Ci. priden, frequentem esse cum aliquo Ci. fr. pogosto skupaj biti s kom, občevati s kom, družiti se s kom, Caesonem … tum frequentem ad signa sine ullo commeatu fuisse L. da je bil vedno pri zastavah (= v službi), toda: frequens in castris miles Ci. sarkastično = priden (stalen) sedec pri igralni mizi, redit itque frequens O. pridno sem in tja hodi, Caesar … adesse frequens senatui T., fr. spectator Q., conviva frequens Mart. navaden, skoraj vsakdanji; z abl. loci: frequens contionibus T. pogosto nastopajoč na shodih, (po mnenju drugih) priden obiskovalec shodov, medicus … frequens secretis T. priden udeleževalec; pesn. z inf.: hicne hominum casus lenire et demere fatis iura frequens? Stat. ki je tako pogosto pri rokah, da olajša …

2. pass. (o stvareh) pogosto rabljen, pogosto uživan, ponoven, pogosten, večkraten, (prav) navaden, običajen: mihi frequentem operam dedistis Pl., (senectus) caret epulis … et frequentibus poculis Ci. obilnih čaš, mnogega popivanja, iambum et trochaeum frequentem segregat ab oratore Aristoteles Ci., quae coniunctio familiaritatem reddidit frequentiorem Ci. ep. je storila druženje (občevanje) pogostnejše (prisrčnejše), propter frequentes delatos honores N., ea frequentior fama est L., lactucas frequentiores in cibo officere claritati oculorum Plin. prevečkrat užite, frequentissimum initium esse calamitatis securitatem Vell., id cum est apud oratores frequentissimum Q., fr. verbum, sententia Plin. iun., exorare filiae patrem frequentibus litteris Suet.; z dat.: illud et poëtis et oratoribus frequens Q., erat quippe adhuc frequens senatoribus T., et illud frequens et, ut … Q. ali frequens est z ACI: Plin., Paul. (Dig.) prav navadno (običajno) je; adv. frequenter pogosto, često: ut fr. et assidue consequamur artis rationem studio et exercitatione Corn., adesse nobis frequenter solet Ci., adhibenda frequentius etiam illa ornamenta rerum sunt Ci., translatione frequentissime omnis sermo utitur Ci., non, alias missi cecidere frequentius ignes O., quod et M. Cicero … frequentius testatur Q., Troiae lusum edidit frequentissime Suet.

frequent² [frikwént] prehodni glagol
često obiskovati, mnogo se družiti

galore [gəlɔ́:]

1. prislov
obilo, mnogo

2. samostalnik
obilica

in galore obilica (česa)
beef and ale galore jedače in pijače v obilju

gnój -á i -a m
1. gnoj, đubre: konjski, svinjski, kravji, kurji, hlevski gnoj; kidati gnoj; navoziti -á na njivo; raztrositi gnoj; postavljati se kot petelin na gnoju
šepiriti se kao pijetao (pet-) na gomili đubreta
2. gnoj, đubre iz rane: gnoj se cedi iz rane
3. pejor. gnoj, đubre, ološ, lijenčina (len-): spodi ta gnoj od hiše
4. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega ima vrlo mnogo voća

gobcáti -am pejor. mnogo, drsko govoriti: že spet je gobcala o meni

góbec -bca m
1. gubica, njuška: pasji gobec; jezik mu visi iz -a
2. lice, gubica, njuška: razbiti komu gobec; usekati koga po -u; držati gobec
ćutati; zapri gobec! ; zamašiti komu gobec
začepiti komu gubicu; brusiti si gobec
mnogo govoriti
3. gubičetina, velika gubica, čovjek (-vek) koji mnogo govori

gofljáč m pejor. onaj koji mnogo i drsko govori, lajavac

gofljáti -am pejor. mnogo i drsko govoriti, lajati: prosim te, ne gofljaj ljudem o tem

govoráč m pejor. govordžija, onaj koji mnogo govori a ništa ne kaže, govorljivac, govorajko