Franja

Zadetki iskanja

  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • idea ženski spol (za)misel, ideja, pojem, domislek, mnenje, naziranje, predstava, slika; načrt, namen; muha(vost); domišljija

    idea fija fiksna ideja
    hombre de idea samonikel duh
    de mala idea zloben
    abrazar una idea postati privrženec neke ideje
    abrigar una idea gojiti misel
    tener idea de nameravati
    no tiene V. idea de lo rico que es ne morete si predstavljati, kako bogat je
    no tengo (ni) la menor idea de ello nimam najmanjšega pojma o tem
    ¡qué idea! ¡vaya una idea! kakšna ideja!
    ideas políticas politično prepričanje
    cambiar ideas izmenjati mišljenja
    ser pobre de ideas biti reven z idejami
  • idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

    premières idées osnovni pojmi
    idée claire jasna predstava ali slika
    idée directrice vodilna misel, smernica
    une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
    à mon idée po mojem pojmovanju
    pas d'idée de niti sledu o
    en idée v mislih, v predstavi
    quelle idée! kaj pa mislite!
    c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
    idée creuse izmišljotina, blodnja
    idée fixe fiksna ideja
    idée fondamentale temeljna, osnovna misel
    idées noires črne, žalostne misli
    idée préconçue predsodek
    aucune idée! pojma nimam!
    association féminin des idées povezanost misli
    demi-idée féminin nejasna predstava
    échange masculin des idées izmenjava misli
    homme masculin à idées domiseln človek
    agir à son idée delati po svoji glavi
    avoir son idée à soi misliti si svoje
    avoir (dans) l'idée domišljati si
    il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
    n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
    avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
    avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
    avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
    avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
    on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
    il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
    changer d'idée premisliti si
    changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
    donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
    entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
    épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
    on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
    être large d'idées biti širokogruden, toleranten
    se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
    qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
    se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
    ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
    se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
    s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
    cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
    venir à l'idée priti na misel
    il me vient à l'idée pade mi v glavo
  • inteligencia ženski spol inteligenca, razumnost, umnost, bistroumnost; mnenje; domneva; spretnost; (tajen) sporazum; obvestilo, sporočilo

    mala inteligencia nesporazum
    mirada de inteligencia razumevanja poln pogled, migljaj, namig
    llegar a una inteligencia doseči sporazum
  • iūdicium -iī, n (iūdex, iūdicāre)

    I.

    1. pravna razlaga, pravni izrek, pravno izrecilo, sodni odlok, sodna odločba, sodna odločitev, sodba, razsodba, razsodilo, sklep: ut ibi de eo fieret iudicium N., hoc iudicio damnantur N., tua sequar iudicia Ci., de quo homine vos tam praeclara iudicia fecistis Ci., iudicia penes vos erunt de capite nostro L., i. populi L., senatus C., in iudicium venire T. priti k razsodbi, priti na sodišče, iudicium facere de aliquā re Ci. napisati sodni sklep, priores decemviri quaedam, quae sui iudicii videri possent, ad populum reiecerant L. kar menda spada v njihovo sodno področje, de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., iudicia domi conflabant, pronuntiabant in foro L.

    2. metaf. sodba, mnenje, nazor: ut vestrum iudicium a suo iudicio non discrepet Ci., senatūs iudicia de illo quae vetustas obruet? Ci., ut bonarum iudicia nihili putaret Ci., omnium iudicio N., Ci. po splošni sodbi, i. vulgi Ci., H., deorum Ci., animi iudicium mutare S., negat id esse sui iudicii N., C., Ci. trdi (pravi), da sodba o tem ni v njegovi pristojnosti, i. erroris Ph. napačna sodba, vester in me et amor et iudicium Ci. mnenje o meni, intellegentium iudicio Ci. po mnenju veščakov (strokovnjakov, izvedencev, poznavalcev), iudicio acri perpendere Lucr., optimum iudicium facere de aliquo C., vestrūm iudicium fecit Ter. vam je prepustil sodbo, i. difficile est, cuius laus prima sit Iust., neque eius rei iudicium differre sustineo Q., pulchritudinis habere verissimum iudicium Ci. o lepoti imeti najprimernejšo sodbo, neque iudicium tuum fallemus Auct. b. Afr., iudiciis fruar isdem H., i. patroni Ci. dobro mnenje, lepo spričevalo, iudicia principis Plin. iun., iudicium supremum poslednja volja: Plin. iun., Q., Suet., Val. Max., Iust.

    3. meton.
    a) razsodnost, razsojanje, okus: iudicium subtile videndis artibus H., (Cicero) eiusdem aetatis oratores praecurrit iudicio T., magni iudicii esse Ci., peracre iudicium habere Ci., alicui iudicium numquam defuit Ci., cum iudicio legere Q., si quid mei iudicii est Ci.
    b) sprevid(ev)nost, preudarnost, razsodnost: honestas causas in iudicium adhibeas, perniciosus exitus sequitur T.,
    c) premislek, preudarek: non inertiā, sed iudicio fugere N., id iudicio facere C., Ci., Ambriorix copias suas iudicione non conduxerit, an … dubium est C., in insaniam non casu incidere, sed iudicio pervenire Sen. rh., successorem asciri necessitate magis, quam iudicio Suet. —

    II.

    1. sodna preiskava, sodna obravnava, sodišče, pravdanje: praeesse iudicio Ci., predsedovati, praetor iudicium dat Ci. dovoljuje sodno preiskavo, hoc praetore exercente iudicium Ci. voditi sodni postopek, iudicium de pecuniis repetundis est constitutum Ci. so uvedli sodno preiskavo, iure iudiciisque sublatis Ci., reus in iudicium adductus est Ci., in iudiciis defendi N., i. committere Ci. uvesti, ad iudicium cogere C., i. accipere Ci. spustiti se v sodno preiskovanje, iudicio arcessere Ci. zatožiti, iudicium nullum habuit N. ni bil nikdar tožen na sodišču, iudicium proferre Ci. odložiti = differre Plin. iun., effugere iudicium Petr., a iudicio capitis discesset N. tožba na življenje in smrt, de capite Ci., inter sicarios Ci. zaradi zavratnega umora, iudicium privatum Ci. v zadevah državljanskega prava, publicum Ci. kazenska (kriminalna) zadeva, i. iniuriarum Ci. zaradi … , tot iudicia de fide mala, tutelae, mandati, pro socio Ci., iudicium centumvirale Ci.

    2. meton. sodišče, in sicer
    a) sodišče (kot kraj), sodna dvorana: ut in iudicium venit N., multum in iudiciis versabatur N., iudicium clauserat militibus armatis Q.
    b) zbor sodnikov, sodni zbor, zborno sodišče: iudicium implorare S., iudicium committere Ci. sklicati, pravdo pričeti, i. sortiri C., i. publicum Vell.
    c) sodstvo, sodna oblast: Vell., iudicia manere apud ordinem senatorium volunt Ci.
    č) pravda, tožba: iudicium est pecuniae certae Ci., i. habere Ci., vincere Ci. pravdo dobiti.
    d) sodni govor: illa mala iudicia Q.
  • judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
    pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)

    to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
    to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
    judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
    judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
    judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
    in my judg(e)ment po moji sodbi
    to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
    to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
    to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
    error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
    a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
    use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
    the Day of Judgement sodni dan
    the Last Judgement poslednja sodba
    judg(e)ment of God božja sodba
  • jugement [žüžmɑ̃] masculin sodba, razsodba; razsodnost; mnenje, pamet

    le Jugement dernier, jugement universel poslednja, vesoljna sodba
    à mon jugement po moji sodbi
    jugement d'aquittement oprostilna sodba
    jugement arbitral razsodba
    jugement de condamnation obsodba
    jugement (de condamnation) par contumace, par défaut (ob)sodba v odsotnosti
    prononciation du jugement proglasitev sodbe
    avoir le jugement sain imeti zdravo razsodnost
    annuler, confirmer, exécuter un jugement razveljaviti, potrditi, izvršiti sodbo
    appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
    rendre, prononcer un jugement izreči sodbo
    revenir contre un jugement spodbijati sodbo
    réformer un jugement spremeniti sodbo
  • juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče

    juicio contencioso sporna zadeva
    el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
    juicio sumarísimo vojaško sodišče
    de buen juicio pameten, razsoden
    falto de juicio nepremišljen, prismojen
    muela de juicio modrostni zob
    a nuestro juicio po naši sodbi
    en mi juicio po mojem mnenju
    emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
    parecer en juicio pred sodišče priti
    entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
    estar en su juicio biti pri zdravi pameti
    estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
    pedir en juicio pozvati pred sodišče
    perder el juicio ob pamet priti
    sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
    nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
    volver a uno el juicio komu glavo zmešati
  • lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

    I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don.

    II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

    1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

    2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

    3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.
  • Meinung, die, (-, -en) mnenje; öffentliche Meinung javno mnenje; abweichende Meinung drugačno/ločeno mnenje; [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung predsodek, vnaprejšnje slabo mnenje; meiner Meinung nach po mojem (mnenju); ganz meine Meinung strinjam se, sem enakega mnenja; der Meinung sein meniti; die Meinung sagen povedati svoje; einer Meinung sein (mit jemandem) biti istega mnenja
  • mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

    1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

    2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
    a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
    b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

    3. meton.
    a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
    b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

    4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

    Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.
  • mente ženski spol duh, razum, pamet, duša; mnenje; namen

    tener en la mente v glavi imeti
  • mind1 [máind] samostalnik
    spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

    the human mind človekov duh
    history of the mind idejna zgodovina
    things of the mind duhovne stvari
    his is a fine mind je pametna glava
    one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
    absence of mind raztresenost
    presence of mind prisotnost duha
    to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
    to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
    to be of the same mind biti istega mnenja
    to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
    to bring (ali call) to mind spomniti (se)
    to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
    to change one's mind premisliti se
    the mind's eye vizija
    in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
    to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
    to come to mind priti na misel
    to enter s.o.'s mind priti komu na misel
    a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
    to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
    to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
    to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
    to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
    to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
    to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
    to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
    to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
    to have no mind for ne imeti volje za kaj
    to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
    to keep an open mind počakati z odločitvijo
    to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
    not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
    to lose one's mind znoreti
    to make up one's mind odločiti se
    to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
    to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
    many men, many minds kolikor glav, toliko misli
    month's mind porodničina želja po jedi
    my mind misgives me ne slutim nič dobrega
    to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
    to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
    to prey on one's mind ležati na duši
    to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
    to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
    in one's right mind pri zdravi pameti
    out of one's (right) mind nor
    to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
    pravno of sound mind and memory priseben
    to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
    out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
    to slip one's mind pozabiti
    to speak one's mind odkrito govoriti
    to take one's mind off prenehati misliti na kaj
    to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
    time out of mind davno, pozabljeni časi
    to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
    to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
    it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca
  • mȉšljēnje s
    1. mišljenje: zakoni -a, sloboda -a
    2. mnenje: imati svoje mišljenje o čemu; javno mišljenje
  • mnjénje s (ijek.) mnenje: imati svoje mnjenje; javno mnjenje
  • nahòdēnje s, nàhodēnje s
    1. nahajanje
    2. mišljenje, mnenje: po mome -u ova se stvar može riješiti po moji presoji bo to reč lahko rešiti; prema -u ljekara, vještaka po mnenju zdravnika, izvedenca
  • notion [nóušən] samostalnik
    pojem, ideja, predstava (of o)
    mnenje, stališče, nazor; namen (of doing s.th.)
    ameriško, ekonomija, množina drobno modno blago, galanterija

    airy notions gradovi v oblakih
    given to notions zanesenjaški
    not to have the vaguest notion of ne imeti najmanjšega pojma o
    I have a notion that mislim si, da
    to fall into the notion that na misel priti, da
  • opínie -i f mnenje
  • opīniō -ōnis, f (opīnārī)

    1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
    a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
    b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

    2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).
  • opinion [əpínjən] samostalnik
    mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
    pravno obrazložitev sodbe

    to be of opinion that biti mnenja, da
    public opinion javno mnenje
    opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
    a matter of opinion stvar prepričanja
    in my opinion po mojem mnenju
    to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
    to form an opinion of ustvariti si mnenje o
    to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti