Franja

Zadetki iskanja

  • ōtium -iī, n

    1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

    2. occ.
    a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
    b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).
  • pācātio -ōnis, f (pācāre) pomiritev, sklenitev premirja (miru), mir: quae ad proelium et confectam pacationem pertineant FRONT.
  • pace f

    1. mir:
    firmare la pace skleniti mir
    trattato di pace mirovna pogodba

    2. mir, sloga, složnost:
    far pace con qcn. pobotati se s kom
    vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

    3. mirnost, vedrina:
    darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
    mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
    non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
    pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
    sopportare in pace pogumno prenesti
    con vostra buona pace brez zamere
    santa pace! za božjo voljo!

    4. knjižno blaženost:
    la pace eterna večna blaženost

    5. mir, (telesno) ugodje:
    lasciare in pace ne nadlegovati
    non dare pace preganjati, mučiti
  • páce f mir
  • paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

    la paix! mir! tišina!
    en paix v miru
    paix armée oborožen mir
    paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
    paix forcée, imposée vsiljen mir
    paix fourrée, pliurée navidezen mir
    paix mondiale, du monde svetovni mir
    paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
    la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
    congrès masculin de la paix mirovni kongres
    gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
    pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
    traité masculin de paix mirovna pogodba
    en temps de paix v času miru, v mirni dobi
    conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
    ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
    faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
    ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
    sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
    tenir en paix brzdati, krotiti
    qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
    si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!
  • pax [pæks] samostalnik
    cerkev sveta slika, ikona
    šola, sleng mir, premirje
  • pāx1, pacis, f (pacīscī, pangere)

    1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

    2. pl.
    a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
    b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

    3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

    4. metaf.
    a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
    b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
    c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
    d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.
  • paz ženski spol mir; mirnost, sloga

    paz armada oborožen mir
    paz por separado separatni mir
    gente de paz mirni (krotki) ljudje
    juez (mensajero) de paz mirovni sodnik (sel)
    concluir (ali concertar) la paz mir skleniti
    no dar paz a la lengua neprestano govoriti
    dejar en paz pri miru pustiti
    ¡descanse en paz! naj počiva v miru!
    mi padre que en paz descanse (krajšava q.e.p.d.) moj pokojni oče
    estar (quedar) en paz biti bot; biti izenačen
    meter paz (entre) napraviti mir (med)
    ponerse en paz (con) pomiriti se, spraviti se (s)
    vivir en santa paz živeti v svetem miru
    ¡a la paz de Dios! zbogom!
    ... y ¡en paz! (fam) in dovolj!
    hacer las paces skleniti mir
  • peace [pi:s] samostalnik
    mir; dušni mir, spokojnost

    at peace with v miru s, miren
    breach of the peace kaljenje miru, nemir
    to break the peace kaliti mir, razsajati
    to hold one's peace biti miren, molčati
    to keep the peace zadržati se, ostati miren
    pravno the king's (ali queen's) peace mir v deželi
    to make peace skleniti mir
    to make one's peace with spraviti se s kom
    to leave s.o. in peace pustiti koga pri miru
    peace of mind dušni mir
    pipe of peace mirovna pipa
    peace treaty mirovna pogodba
    britanska angleščina, vojska peace establishment, peace footing vojska v mirnem času
  • peacefulness [pí:sfulnis] samostalnik
    mir, tišina, spokojnost
  • peacetime [pí:staim]

    1. pridevnik
    v miru

    2. samostalnik
    mirna doba, mir
  • pòkōj -oja m
    1. pokoj, mir: moliti se za pokoj mrtvih, umrlih
    2. pokoj, penzija: staviti činovnika u stanje -a upokojiti uradnika
  • pokòj i pokoj -ója m
    1. mirovina, mirovina, penzija: iti v pokoj; prositi za pokoj
    2. mir, mirovanje: večni mir in pokoj
  • pōsa f

    1. polaganje:
    posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna

    2. mir; premor:
    non avere posa ne mirovati
    senza posa neprestano

    3. foto osvetlitev, ekspozicija:
    posa breve, lunga kratka, dolga ekspozicija
    teatro di posa film snemalni studio

    4. drža; poza:
    assumere pose da intellettuale pozirati kot intelektualec
    per posa da bi se postavljal

    5. glasba pavza
  • privacy [práivəsi] samostalnik
    osamljenost, zadržanost, zasebnost, osama, zatišje, mir (doma); skrivnost, tajnost

    in strict privacy strogo zaupno
  • quiēs1 -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

    1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
    a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
    b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
    c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

    2. metaf.
    a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
    b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
    c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
    d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

    Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.
  • quiet2 [kwáiət] samostalnik
    mir, tišina, spokojnost

    sleng on the quiet (on the q.t.) na skrivaj, pod roko
  • quiēte f

    1. mirovanje

    2. počitek

    3. mir, spokojnost; knjižno
    la quiete eterna večni mir

    4. fiz. mirovanje
  • quietness [kwáiətnis] samostalnik
    mir, tišina, spokojnost
  • quietud ženski spol mir