Franja

terminō -āre -āvī -ātum (terminus)

1. (raz)mejiti, omejiti (omejevati), narediti (delati) mejo, postaviti (postavljati) mejo, določiti (določati) mejo, razmejiti (razmejevati), zamejiti (zamejevati), postaviti (postavljati) mejnik(e): Lucr., Plin. idr., fines Ci., fana L., stomachus palato terminatur (se dotika) Ci., Asia antea imperium nostrum terminabat Ci., agrum publicum a privato (ločiti) L., intra finem loci, quem oleae terminabant Ci.

2. metaf.
a) omejiti (omejevati): Q. idr., si isdem finibus gloriam meam, quibus vitam essem terminaturus Ci., sonos vocis paucis litterarum notis Ci., eisdem regionibus cogitationes suas Ci., gloriam suam Ci., oblivione terminari Iust. pozabiti se, v pozabo priti.
b) omejiti (omejevati), presoditi (presojati) = določiti (določati, določevati), ustanoviti, postaviti (postavljati) (mejo), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: bona Epicurus voluptate, mala dolore terminavit Ci. je vpeljal rek, da dobro obstaja v nasladi, slabo v bolečini = je postavil načelo, da se dobro skriva v nasladi, slabo v bolečini, numquam terminat nec magnitudinis nec diuturnitatis modum Ci., at nos metiendi rationandique utilitate huius artis terminavimus modum Ci.
c) konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati), dokončati (dokončevati, dokončavati), skleniti (sklepati): numerose terminare orationem Ci., oratio terminata (končujoč (zaključujoč) se) Ci., unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., bellum L., campos oculis L. dogledati, zajeti s pogledom.

alpinizem samostalnik
(o plezanju) ▸ alpinizmusPovezane iztočnice: ekstremni alpinizem, himalajski alpinizem, klasični alpinizem, visokogorski alpinizem, zimski alpinizem

bornage [bɔrnaž] masculin postavitev mejnikov; marine obalna plovba

pierre féminin de bornage mejnik

dvojezičen pridevnik
1. (v dveh jezikih) ▸ kétnyelvűOtroci hodijo v dvojezične šole večinoma iz okoliških vasi. ▸ Többnyire a környékbeli falvakból járnak a gyermekek a kétnyelvű iskolákba.
Še dodaten pomemben mejnik pa je bilo leto 2011, ko so na avstrijskem Koroškem postavili dvojezične napise. ▸ A másik fontos mérföldkő 2011 volt, amikor kétnyelvű feliratokat helyeztek ki az ausztriai Karintiában.
Revija je dvojezična (slovensko-angleška) in postavljena tudi na svetovni splet. ▸ A folyóirat kétnyelvű (szlovén–angol), és a világhálón is elérhető.

2. (ki zna dva jezika) ▸ kétnyelvűOpravila sem tudi delno vodene intervjuje z nekaj vzgojitelji v vrtcih in s starši iz dvojezičnih družin. ▸ Részben vezetett felméréseket készítettem néhány óvodapedagógussal és szülőkkel a kétnyelvű családokból.

epoch [í:pɔk] samostalnik
doba; razdobje, epoha

to mark an epoch in history biti zgodovinski mejnik

Hermula (hermula) -ae, m (demin. Herma, herma) Hermov stebrič kot mejnik: Cass.

mere³ [míə] samostalnik
arhaično meja

mere stone mejnik

miliare¹ agg. miljen:
pietra miliare miljnik; pren. mejnik

ploščàt (-áta -o) adj. piatto, appiattito, schiacciato; anat.
ploščata kost, mišica osso, muscolo piatto
teh. ploščati jermen cinghia piana
obrt. ploščati vbod punto piatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrt. ploščata strgača scuffina
elektr. ploščati kabel piattina
teh. ploščati mejnik spessimetro

premakn|iti (-em) premikati bewegen, in Bewegung setzen; (pomakniti) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), verschieben; (prestaviti) versetzen (mejnik ein Grenzzeichen versetzen); kazalce na uri: umstellen; sliko pri fotografiranju: verwackeln; figurativno zadeve ipd.: in Gang bringen, ins Rollen bringen, in [Fluß] Fluss bringen

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

terminale

A) agg.

1. mejen:
cippo, pietra terminale mejnik

2. končen

3. bot. terminalen, končen, na vrhu stebla

4. med. terminalen, končen

B) m

1. terminal, končnik

2. elektr. (morsetto) prižema, stičnica
terminale di cavo kabelski končnik

3. inform. računalniški terminal:
terminale d'entrata vhodni terminal

4. navt.
terminale di carico tovorni terminal

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.

ὅρος, ου, ὁ, ion. οὖρος [Et. iz ϝορϝος od ϝερύω, gl. ἐρύομαι] 1. meja, mejnik, mejni kol, rob, ozemlje, dežela. 2. (ob)rok, konec, namera. 3. opredelba, določitev pojma, definicija.

στήλη, ἡ, dor. στᾱ́λᾱ (gl. στέλλω) 1. steber, stolp. 2. nagrobni kamen ali spomenik. 3. a) steber na koncu dirjališča (lat. meta), mejni steber, mejnik; b) spomenik; c) častni ali sramotni steber; d) steber, na katerem so bili vrezani zakoni; e) pogodba, ukrep, sklep.

ка́мінь -меня ч., kámen -mna m.

• дорогоці́нний ка́мінь dragúlj
• напівкошто́вний ка́мінь pôldrági kámen
• межови́й ка́мінь mejník
• бортови́й ка́мінь robník

межевой merilen; mejen; M.
столб mejnik

пограничный obmejen;
пограничный знак mejnik

столб m steber, drog, kol;
пыль столбом oblak prahu;
межевой столб mejnik;
позвоночный столб hrbtenica (anat.)