-
plešoč [ó] (-a, -e) tanzend, Tanz- (medved der Tanzbär, par das Tanzpaar)
-
poláren polaire
polarne dežele terres ženski spol množine polaires, régions ženski spol množine glaciales
polarna ekspedicija expédition ženski spol polaire
polarni krog (južni, severni) cercle moški spol polaire (antarctique, arctique)
polarni medved (zoologija) ours moški spol polaire (ali blanc)
polarna noč nuit ženski spol polaire
polarni sij (severni, južni) aurore ženski spol polaire (boréale, australe)
-
poláren polar
polarna fronta frente m polar
polarna ekspedicija expedición f al polo
polarna lisica zorro m azul
polarni medved oso m polar (ali blanco)
polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
polarni pas zona f glacial
polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
polarna zvezda estrella f polar
polarno vreme tiempo m polar
-
polmedved [ê] moški spol živalstvo, zoologija (mali medved) der Kleinbär
-
požréšen glouton, vorace, goulu, gourmand , medicina polyphage, goinfre, avide ; tudi figurativno avaleur, avale-tout, bâfreur, goulafre
požrešen človek goinfre moški spol
požrešna žival animal vorace
požrešno jesti manger comme un cochon, jouer de la mâchoire
medved je požrešen na med l'ours est friand de miel
-
právcat regular, right, downright, real, actual, (pristen) genuine
pravi právcati detektiv a real, live detective
on je právcati medved he is a real bear of a man
to je právcati norec he is a regular fool
-
prodájati (-am) | prodáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
1. vendersi
2. prostituirsi
-
rilčast (-a, -o) rüsselförmig
rilčasta pijavka der Rüsselegel
rilčasta pritlikava antilopa die Rüsselzwergantilope
rilčast i medved der Rüsselbär
rilčasti gad die Aspisviper
-
rjáv pardo ; (koža) moreno ; (čevlji, blago) castaño, marrón ; (od sonca) tostado, atezado
postati rjav od sonca tostarse, ponerse moreno
rjava barva color m pardo (ozir. castaño ozir. café), color de marrón
rjavi medved oso m pardo
rjavi teint tez f morena
rjava koža piel f tostada (ali bronceada)
-
rjàv (rjáva -o) adj.
1. marrone; castano; vet. sauro; bruno:
od sonca rjav obraz volto abbronzato dal sole
rjava barva color marrone, marrone
zool. rjava cipa calandro (Anthus campestris)
gastr. rjava omaka sugo d'arrosto
vet. rjava pasma (goveda) razza bruna alpina
zool. rjava pliskavka focena, marsovino (Phocoena)
bot. rjave alge alghe brune, feofite (Phaeophyta)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
rjavi premog lignite
zool. rjavi srakoper averla (Lanius collurio)
rjavi škarnik nibbio reale (Milvus milvus)
min. rjavi železovec limonite
2. polit. bruno, nazionalsocalista:
rjave srajce camicie brune
-
séveren (-rna -o) adj.
1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
severna Francija la Francia del nord
Severna Koreja Corea del Nord
severna stena gore la parete nord del monte
severna ljudstva popoli nordici
2. boreale; artico:
severna polovica zemlje emisfero boreale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
astr. Severni križ Croce del Nord
zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus)
fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
geogr. Severni pol Polo Nord
Severni povratnik tropico del Cancro
severni tečajnik circolo polare artico
severni sij aurora boreale
-
sív (-a -o)
A) adj.
1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.
2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)
B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
-
šobar samostalnik
zoologija Melursus ursinus (medved) ▸ ajakos medve
Sopomenke: termitski medved
-
tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
-
vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious
v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style
-
Veliki voz stalna zveza
astronomija (del ozvezdja) ▸ Göncölszekér, Nagy Göncöl
Sopomenke: Veliki medved
-
zavléči (-vléčem)
A) perf. ➞ vleči
1. tirare; trascinare:
zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada
2. ekst. portare:
zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina
3. protrarre, prolungare:
zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno
4. strascicare (un suono)
5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso
B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.
1. trascinarsi:
medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana
2. protrarsi, prolungarsi:
dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero
3. coprirsi:
nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole