Franja

Zadetki iskanja

  • krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
    krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
    krušna peč forno del pane
    pog. krušna karta tessera (annonaria)
    krušni nož coltello del pane
    krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krušno žito frumento da macina
    bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
    gastr. krušna juha panata
    krušna skrinja madia; mastra
    krušni lopar infornapane
  • krúšen de pan

    krušna drobtina (karta, skorja) migaja f (bono m, corteza f) de pan
    krušna mati madre f adoptiva
    krušni oče nutricio m
    krušna peč horno m (de panadero)
  • krúšni prid., хлі́бний прикм.
    • krúšni ôče нері́дний ба́тько, вітчи́м
    • krúšnа máti ма́чуха
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lenôba (-e) f

    1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

    2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
    pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

    3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
    PREGOVORI:
    lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi
  • mater ak. sing. ➞ → mati
  • matere gen sing., množina ➞ → mati
  • materin (-a, -o) svoj. prid. ➞ → mati; mütterlich
    po materini strani mütterlicherseits
    Mutter- (mleko die Muttermilch, srce das Mutterherz)
  • mladoletni samostalnik
    ponavadi v množini (oseba) ▸ kiskorú, fiatalkorú
    Oglaševanje alkoholnih izdelkov mladoletnim je v vseh državah bodisi prepovedano bodisi strogo regulirano. ▸ Az alkoholtermékek reklámozása fiatalkorúaknak minden országban tilos vagy szigorúan szabályozott.
    Za mladoletnega je poskrbela mati, ponj je prišla iz Hrvaške. ▸ A kiskorúról az édesanyja gondoskodott, aki Horvátországból jött el érte.
  • modrost1 [ó] ženski spol (-i …) die Weisheit (katedrska Kathederweisheit, ljudska Volksweisheit, v rekih Spruchweisheit, šolska Schulweisheit, življenjska Lebensweisheit)
    višek modrosti ironično der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
    kamen modrosti der Stein der Weisen
    previdnost je mati modrosti Vorsicht ist die Mutter der Weißheit
  • modróst sagesse ženski spol , intelligence ženski spol , savoir moški spol , science ženski spol

    državniška modrost sagesse politique
    šolska modrost érudition ženski spol scolaire, savoir moški spol livresque
    življenjska modrost expérience ženski spol de la vie, sagesse pratique, philosophief (pratique)
    biti pri kraju s svojo modrostjo être au bout de son latin
    previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté
  • modróst (-i) f

    1. saggezza, senno, assennatezza:
    višek modrosti il colmo della saggezza
    bibl. knjige modrosti libri sapienzali

    2. detto, adagio:
    stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

    3. pensiero; pren. conoscenza

    4. rel. prudenza;
    kamen modrosti pietra filosofale
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
    stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza
  • narav|a1 ženski spol (-e …) die Natur
    mati narava Mutter Natur
    stvarnica narava die Allmutter
    prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
    … narave Natur-
    (čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
    spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
    igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
    k naravi zur Natur
    Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
    prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
    o naravi über die Natur
    film o naravi der Naturfilm
    nazor o naravi die Naturanschauung
    po naravi:
    po naravi dan naturgegeben
    naslikan: točno po naravi naturgetreu
    slikati po naravi nach dem Leben (malen)
    v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
    živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
    v naravo iti: ins Grüne
    šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
    pravo v naravi Natural-
    (dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
    pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
    za naravo für die Natur
    smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
    z naravo mit der Natur
    živeč z naravo naturnah, naturverbunden
  • nebéški (-a -o) adj.

    1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
    nebeški blagoslov benedizione del cielo

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
    nebeški mir pace celestiale

    3. (nebesen) celeste:
    nebesni obok, svod firmamento

    4. (v medmetni rabi)
    bog nebeški santo cielo
    mati nebeška madonna santa
    sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

    5. rel.
    nebeški kruh eucaristia
    rel. nebeška mati Madonna
  • nebogljen pridevnik
    1. (o nemoči) ▸ gyámoltalan, magatehetetlen, tehetetlen
    nebogljeno bitje ▸ gyámoltalan lény
    Če ljubite svobodo in samostojnost, ne igrajte nebogljenega bitja, ki išče oporo. ▸ Ha szereti a szabadságot és az önállóságot, ne játssza meg a gyámoltalan, támaszt kereső lényt.
    nebogljen mladič ▸ gyámoltalan kölyök
    nebogljen dojenček ▸ magatehetetlen csecsemő
    nebogljen starček ▸ magatehetetlen öregember
    nebogljen otrok ▸ gyámoltalan gyermek
    nebogljeno telo ▸ magatehetetlen test
    Od zdravega šestmesečnega dojenčka mi je ostalo le nebogljeno telo sina, ki usiha pri 15 letih. ▸ Az egészséges hat hónapos csecsemőből csak a fiam magatehetetlen teste maradt, aki 15 éves korában elsorvad.
    nebogljen pogled ▸ gyámoltalan pillantás
    nebogljena žrtev ▸ magatehetetlen áldozat
    nebogljena žival ▸ magatehetetlen állat
    nebogljena deklica ▸ gyámoltalan kislány
    nebogljen malček ▸ magatehetetlen kisgyerek
    nebogljen deček ▸ magatehetetlen kisfiú
    Mati skrbi za nebogljenega mladička, ki ostane v brlogu do starosti treh mesecev. ▸ Az anya gondoskodik a gyámoltalan kölyökről, amely három hónapos koráig marad a barlangban.

    2. (o slabi kakovosti) ▸ gyámoltalan, ügyefogyott, bárgyú
    nebogljena obramba ▸ bárgyú védekezés
    Politične floskule o nacionalnem interesu so samo nebogljena obramba duševno zmedenih ljudi, ki delujejo v oblastnih strukturah. ▸ A nemzeti érdekről szóló politikai közhelyek csak a hatalmi struktúrákban dolgozó, mentálisan zavart emberek bárgyú védekezése.
    nebogljen poskus ▸ gyámoltalan próbálkozás
    Takoj je spregledala najin nebogljeni poskus in po premoru veselo nadaljevala z mučenjem. ▸ Azonnal figyelmen kívül hagyta gyámoltalan próbálkozásunkat, és egy kis szünet után vidáman folytatta a kínzást.
    Toliko bolj nebogljen je bil njihov napad, ki je proti turškim gostom zmogel le 57 točk. ▸ Támadásban még ügyefogyottabbak voltak, mindössze 57 pontot tudtak szerezni a török vendégek ellen.
    Majhna lučka pod pepelnikom je tako nebogljena, da je tam verjetno samo zato, ker si oblikovalci niso izmislili kaj bolj koristnega. ▸ A hamutartó feletti kis lámpácska annyira bárgyú, hogy valószínűleg csak azért van ott, mert a tervezők semmi hasznosabbat nem tudtak kitalálni.
  • neporočen [è,ê] (-a, -o) ehelos, unverheiratet, ledig
    neporočena mati uneheliche Mutter
    | ➞ → samohranilka
  • níhati (-am) imperf.

    1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
    gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
    drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
    tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
    otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe

    2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
    cene nihajo i prezzi oscillano
    mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri

    3. pren. tentennare, titubare
  • obúti to shoe, to boot

    obúti čevlje, obúti se to put (ali to pull) on one's shoes (ali boots)
    mati je že obula otroka the mother has helped the child on with his shoes (ali has helped the child to put on his shoes)
  • odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

    odpovédati naročilo to cancel an order
    odpovédati stanovanje to give notice to quit
    odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
    odpovédati časopis to discontinue a newspaper
    glas mu je odpovedal his voice failed
    nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
    odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
    mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
    odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
    živci so mu odpovedali his nerves snapped
    puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
    (zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
    kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
    odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
    odpovédati delojemalcu to give an employee notice
    če vse drugo odpove in the last resort
    odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
    odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
    odpovédati se članstvu to resign from membership
    odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne
  • odstaviti glagol
    1. (umakniti s štedilnika) ▸ levesz, félrevesz
    odstaviti kozico ▸ leveszi a lábast
    odstaviti ponev ▸ leveszi a serpenyőt
    odstaviti lonec ▸ leveszi a lábast
    odstaviti juho ▸ leveszi a levest
    odstaviti z ognja ▸ leveszi a tűzről
    Ko zavre, posodo odstavimo z ognja in juho naložimo na krožnike. ▸ Amikor felforrt, levesszük a tűzről az edényt, és a levest kimerjük a tányérba.
    odstaviti s štedilnika ▸ leveszi a tűzhelyről

    2. (odstraniti s položaja) ▸ levált, meneszt
    odstaviti direktorja ▸ leváltja az igazgatót
    odstaviti predsednika ▸ leváltja az elnököt
    odstaviti ministra ▸ meneszti a minisztert
    odstaviti poveljnika ▸ leváltja a parancsnokot
    odstaviti trenerja ▸ meneszti az edzőt
    Za nova šoka so poskrbeli v Triglavu in Muri, kjer so odstavili trenerja. ▸ Meglepetést okoztak a Triglavnál és a Muránál, ahol menesztették az edzőket.
    odstaviti s položaja ▸ meneszti pozíciójából
    odstaviti s funkcije ▸ meneszti posztjáról
    odstaviti z mesta ▸ meneszti helyéről
    predsednik odstavi ▸ az elnök meneszti
    vlada odstavi ▸ a kormány meneszti
    parlament odstavi ▸ a parlament leváltja
    minister odstavi ▸ a miniszter leváltja
    svet odstavi ▸ a tanács leváltja
    direktor odstavi ▸ az igazgató leváltja
    odstaviti koga iz političnih razlogov ▸ politikai okokból meneszti

    3. (prenehati dojiti) ▸ abbahagyja a szoptatást, elválaszt
    mati odstavi otroka od prsikontrastivno zanimivo az anya befejezte a gyermek szoptatását
    odstaviti mladiča ▸ elválasztja a kölykét
    Po sedmih tednih mati prerijskega psa odstavi mladiče, ki se zatečejo na obrobje mesta. ▸ Hét hét eltelte után az anyaprérikutya elválasztja magától a kölykeit, amelyek a város szélén találnak menedéket.