Franja

krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
krušna peč forno del pane
pog. krušna karta tessera (annonaria)
krušni nož coltello del pane
krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krušno žito frumento da macina
bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
gastr. krušna juha panata
krušna skrinja madia; mastra
krušni lopar infornapane

krúšen de pan

krušna drobtina (karta, skorja) migaja f (bono m, corteza f) de pan
krušna mati madre f adoptiva
krušni oče nutricio m
krušna peč horno m (de panadero)

krúšni prid., хлі́бний прикм.

• krúšni ôče нері́дний ба́тько, вітчи́м
• krúšnа máti ма́чуха

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lenôba (-e) f

1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
PREGOVORI:
lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi

mater ak. sing. ➞ → mati

matere gen sing., množina ➞ → mati

materin (-a, -o) svoj. prid. ➞ → mati; mütterlich
po materini strani mütterlicherseits
Mutter- (mleko die Muttermilch, srce das Mutterherz)

mladoletni samostalnik
ponavadi v množini (oseba) ▸ kiskorú, fiatalkorú
Oglaševanje alkoholnih izdelkov mladoletnim je v vseh državah bodisi prepovedano bodisi strogo regulirano. ▸ Az alkoholtermékek reklámozása fiatalkorúaknak minden országban tilos vagy szigorúan szabályozott.
Za mladoletnega je poskrbela mati, ponj je prišla iz Hrvaške. ▸ A kiskorúról az édesanyja gondoskodott, aki Horvátországból jött el érte.

modrost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Weisheit (katedrska Kathederweisheit, ljudska Volksweisheit, v rekih Spruchweisheit, šolska Schulweisheit, življenjska Lebensweisheit)
višek modrosti ironično der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
kamen modrosti der Stein der Weisen
previdnost je mati modrosti Vorsicht ist die Mutter der Weißheit

modróst sagesse ženski spol , intelligence ženski spol , savoir moški spol , science ženski spol

državniška modrost sagesse politique
šolska modrost érudition ženski spol scolaire, savoir moški spol livresque
življenjska modrost expérience ženski spol de la vie, sagesse pratique, philosophief (pratique)
biti pri kraju s svojo modrostjo être au bout de son latin
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté

modróst (-i) f

1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali

2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

3. pensiero; pren. conoscenza

4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza

narav|a¹ ženski spol (-e …) die Natur
mati narava Mutter Natur
stvarnica narava die Allmutter
prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
… narave Natur-
(čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
k naravi zur Natur
Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
o naravi über die Natur
film o naravi der Naturfilm
nazor o naravi die Naturanschauung
po naravi:
po naravi dan naturgegeben
naslikan: točno po naravi naturgetreu
slikati po naravi nach dem Leben (malen)
v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
v naravo iti: ins Grüne
šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
pravo v naravi Natural-
(dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
za naravo für die Natur
smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
z naravo mit der Natur
živeč z naravo naturnah, naturverbunden

nebéški (-a -o) adj.

1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale

3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento

4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna

nebogljen pridevnik
1. (o nemoči) ▸ gyámoltalan, magatehetetlen, tehetetlenČe ljubite svobodo in samostojnost, ne igrajte nebogljenega bitja, ki išče oporo. ▸ Ha szereti a szabadságot és az önállóságot, ne játssza meg a gyámoltalan, támaszt kereső lényt.Od zdravega šestmesečnega dojenčka mi je ostalo le nebogljeno telo sina, ki usiha pri 15 letih. ▸ Az egészséges hat hónapos csecsemőből csak a fiam magatehetetlen teste maradt, aki 15 éves korában elsorvad.Mati skrbi za nebogljenega mladička, ki ostane v brlogu do starosti treh mesecev. ▸ Az anya gondoskodik a gyámoltalan kölyökről, amely három hónapos koráig marad a barlangban.

2. (o slabi kakovosti) ▸ gyámoltalan, ügyefogyott, bárgyúPolitične floskule o nacionalnem interesu so samo nebogljena obramba duševno zmedenih ljudi, ki delujejo v oblastnih strukturah. ▸ A nemzeti érdekről szóló politikai közhelyek csak a hatalmi struktúrákban dolgozó, mentálisan zavart emberek bárgyú védekezése.Takoj je spregledala najin nebogljeni poskus in po premoru veselo nadaljevala z mučenjem. ▸ Azonnal figyelmen kívül hagyta gyámoltalan próbálkozásunkat, és egy kis szünet után vidáman folytatta a kínzást.
Toliko bolj nebogljen je bil njihov napad, ki je proti turškim gostom zmogel le 57 točk. ▸ Támadásban még ügyefogyottabbak voltak, mindössze 57 pontot tudtak szerezni a török vendégek ellen.
Majhna lučka pod pepelnikom je tako nebogljena, da je tam verjetno samo zato, ker si oblikovalci niso izmislili kaj bolj koristnega. ▸ A hamutartó feletti kis lámpácska annyira bárgyú, hogy valószínűleg csak azért van ott, mert a tervezők semmi hasznosabbat nem tudtak kitalálni.

neporočen [è,ê] (-a, -o) ehelos, unverheiratet, ledig
neporočena mati uneheliche Mutter
| ➞ → samohranilka

níhati (-am) imperf.

1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe

2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
cene nihajo i prezzi oscillano
mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri

3. pren. tentennare, titubare

obúti to shoe, to boot

obúti čevlje, obúti se to put (ali to pull) on one's shoes (ali boots)
mati je že obula otroka the mother has helped the child on with his shoes (ali has helped the child to put on his shoes)

odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

odpovédati naročilo to cancel an order
odpovédati stanovanje to give notice to quit
odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
odpovédati časopis to discontinue a newspaper
glas mu je odpovedal his voice failed
nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
živci so mu odpovedali his nerves snapped
puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
(zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
odpovédati delojemalcu to give an employee notice
če vse drugo odpove in the last resort
odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
odpovédati se članstvu to resign from membership
odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne

odstaviti glagol
1. (umakniti s štedilnika) ▸ levesz, félreveszKo zavre, posodo odstavimo z ognja in juho naložimo na krožnike. ▸ Amikor felforrt, levesszük a tűzről az edényt, és a levest kimerjük a tányérba.
2. (odstraniti s položaja) ▸ levált, menesztZa nova šoka so poskrbeli v Triglavu in Muri, kjer so odstavili trenerja. ▸ Meglepetést okoztak a Triglavnál és a Muránál, ahol menesztették az edzőket.
3. (prenehati dojiti) ▸ abbahagyja a szoptatást, elválasztPo sedmih tednih mati prerijskega psa odstavi mladiče, ki se zatečejo na obrobje mesta. ▸ Hét hét eltelte után az anyaprérikutya elválasztja magától a kölykeit, amelyek a város szélén találnak menedéket.