Franja

hommage [ɔmaž] masculin visoko spoštovanje, poklonitev, poklon; (nekoč) pokorščina fevdnemu gospodu; izkazovanje časti; darilo

avec mes hommages respectueux z odličnim spoštovanjem
hommage de l'auteur darilo avtorja
mes hommages! se priporočam!
mes hommages à Mme X. moje poklone gospe X.
faire hommage de quelque chose à quelqu'un pokloniti komu kaj; počastiti koga s čim
faire hommage d'un livre pokloniti knjigo komu v znak spoštovanja ali hvaležnosti
fuir les hommages bežati pred častmi, ne marati za časti
présenter, offrir, faire agréer ses hommages à quelqu'un izraziti komu svoje globoko spoštovanje
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati komu čast, pozdraviti koga
rendre hommage à la vérité resnici izkazati čast
hommage de reconnaissance (v) znak hvaležnosti
recevez l'hommage de mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem

Kinderfeind, der, ein Kinderfeind sein ne marati otrok

lánski (-a -o) adj. dell'anno scorso, dell'anno passato:
pren. marati za kaj kot za lanski sneg non importare un fico secco

leiden (litt, gelitten)

1. trpeti; leiden an (krank sein) bolehati za, imeti; leiden unter trpeti zaradi; Hunger/Durst/Not leiden trpeti lakoto/žejo/pomanjkanje

2. etwas leiden trpeti, prenašati, marati; gut leiden können imeti kar/prav rad; nicht leiden können ne marati (ich kann es nicht leiden ne maram) ; das leidet keinen Aufschub ne prenese odlaganja; er litt sie nicht in seinem Haus ni jih trpel v hiši; wohl leiden: wohl gelitten priljubljen, z veseljem sprejeman

lieben ljubiti; imeti rad; mit Inf.: rad (ich liebe es, zu lesen rada berem, ich liebe es nicht zu lesen ne berem rada); es nicht lieben... ne marati, ne biti všeč (ich liebe es nicht ... ne maram (tega)/(to) mi ni všeč)

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

naught¹ [nɔ:t] samostalnik
ničla
arhaično nič

to bing (ali come) to naught uničiti, pogubiti, propasti, izjaloviti se
to care for naught za nič ne marati, ne meniti se za nič
to set at naught puščati vnemar, omalovaževati
all for naught vse zaman

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

čisto níč nothing at all
prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
níč razen nothing but
níč več nothing more, no more, nothing further
za níč for nothing
za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
níč drugega nothing else
níč novega nothing new
níč takega nothing of the kind, none of that
níč koliko (= mnogo) very much, very many
toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
za prazen níč for no reason
vse ali níč all or nothing, neck or nothing
meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
níč manj kot... no less than, anything but...
prav níč slabši kot... no whit inferior to...
níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
to ti ni níč mar! none of your business!
to še ni níč that is nothing
to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
to ni níč vredno that is worthless
on ni níč boljši he isn't any better
iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
nisi prav níč prekmalu you are none too soon
če ni níč drugega! if that's all there is to it!
rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
ne morem níč za to I can't help it
níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
(to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
níč več nimam povedati I have nothing more to say
s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
na níč priti to be ruined, to come to grief
na níč spraviti koga to ruin someone
začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pilus¹ -ī, m

1. las, dlaka, kocina: Plin., Hier., Lamp. idr., munitae sunt palpebrae tamquam vallo pilorum Ci., caudae pili equinae H.; kolekt. lasje: crebro pilo Varr., alicui pilus cadit Plin.

2. metaf. las = najmanjša stvar (reč), najmanj, kanček, trohica, bétvica, ce(m)pèr: e Cappadocia ne pilum quidem (sc. accepi) Ci., ne pilo quidem minus Ci. niti za las manj, non facere pili aliquid Cat. ne dati niti ene dlake za kaj, niti kocine (= niti malo) ne marati za kaj, prav nič se ne meniti za kaj; preg.: non minus molestum est calvis quam comatis pilos velli Sen. ph., propius quidem est a sole mons quam campus aut valles, sed sic, quomodo est pilus pilo crassior Sen. ph.

pròč away; off; aloof

pròč od away from
daleč pròč far away
daleč pròč od tega! far from it!
roke pròč! hands off!
pròč z njim! away with him!
pròč od tod! clear off!, be off!, be off with you!
držati se pròč to keep clear
držal se je pròč od družbe he kept himself to himself
pròč pogledati (ne marati videti) to look the other way
šiniti pròč (kot strelica) to shoot off

reckless [réklis] pridevnik (recklessly prislov)
brezskrben, lahkomiseln, nepremišljen, nespameten; nesmotrn; brezobziren, brezbrižen
pogovorno predrzen, vratolomen

to be reckless of ne se ozirati na, ne marati za, ne biti mar
he is reckless of danger (of consequences) ni mu mar nevarnosti (posledic)

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

retrō, adv. (iz re in pripone ter; prim. ultro, inter, citro etc.)

1. krajevno
a) večinoma pri glag. premikanja na vprašanje: kam? nazaj, navzad: fugit retro levis iuventas H., iter mihi necessarium retro ad Alpes usque incidit Caelius ap. Ci. ep., retro dare lintea V. nazaj pluti. V sklopih kakor: retroagere Mel., Q., Sen. ph. idr., retrocedere L., Cu.; toda bolje je besedi pisati ločeno; pogosto je navidezno odveč pri glag., sestavljenih z re, da se poudari prepozicionalni pomen, npr.: retro respicere Ci., redire V., O., L., remittere L.; occ. pri glag. mirovanja na vprašanje: kje?: zadaj, zad(i): quid retro atque a tergo fieret Ci., nullum retro subsidium fore T., est mihi in ultimis aedibus conclave retro Ter.

2. časovno nazaj, zadaj, prej, pred: et deinceps retro usque ad Romulum Ci., non irritum, quodcumque retro est, efficiet H., retro habeatur ratio Plin. iun.; atrib.: meliores retro (prejšnji) principes Lamp., stipendia retro debita Lamp. na dolgu ostali.

3. metaf. o drugih odnosih in razmerjih nazaj, navzad: omnia, quae sine honestate sunt, retro ponere Ci. zapostaviti (zapostavljati), ne marati, pretium retro abiit Plin. iun. se je znižala, je padla, vobis sententia versa retro V. vaš sklep se je sprevrgel, izpačil, eloquentia retro se tulit Sen. ph. je krenila nazaj = je šla rakovo pot, je propadla, retro vulgus abhorret ab hac Lucr. se zgraža, qui, ut ita dicam, retro vivunt Sen. ph. (nazaj = narobe) napak živijo.
b) nasproti, narobe: Ci., Q., Icti.
c) nazaj, zopet, spet, znova, ponovno: retro dare, retro reddere Dig.

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)

sehen (sah, gesehen)

1. videti; (schauen) gledati, pogledati; doppelt sehen videti dvojno; mit eigenen Augen sehen videti na lastne oči; sehen lassen pokazati; sich sehen lassen pokazati se; sich sehen lassen können figurativ imeti kaj pokazati, es kann sich sehen lassen (tega) ni treba skrivati; gern sehen rad videti; nicht gern sehen ne videti rad, ne marati; nicht mehr sehen können ne moči več videti (ich kann das nicht mehr sehen videti več ne morem tega) ; aus etwas sehen (ersehen) videti, razvideti; sich satt sehen an nagledati se; (meinen) meniti/soditi (da); sehen auf gledati na, pogledati na; sehen durch gledati skozi, pogledati skozi; siehst du! no, vidiš!

2. sehen nach (suchen) iskati (kaj), einem Kind: paziti na, gledati na; Zimmer nach dem Garten usw.: gledati na vrt, biti obrnjen na vrt

3. sehen auf gledati na, paziti na

4. etwas erfüllt sehen videti, da je (nekaj) izpolnjeno; sich betrogen sehen videti, da si (prevaran/ogoljufan); sich genötigt sehen biti prisiljen; sich (nicht) in der Lage sehen (ne) biti sposoben, (ne) imeti možnost(i); auf die dauer gesehen za trajno, na dolg rok