Franja

Zadetki iskanja

  • naravovarstvenik samostalnik
    (o varstvu okolja) ▸ természetvédő
    samooklicani naravovarstvenik ▸ önjelölt természetvédő
    zaprisežen naravovarstvenik ▸ felesküdött természetvédő
    protesti naravovarstvenikov ▸ természetvédők tiltakozásai
    zahteve naravovarstvenikov ▸ természetvédők követelései
    opozorila naravovarstvenikov ▸ természetvédők figyelmeztetései
    nasprotovanje naravovarstvenikov ▸ természetvédők tiltakozása
    Kot samooklicani naravovarstvenik je rad pešačil, večje razdalje pa je prekolesaril, da je čim manj onesnažil okolje. ▸ Önjelölt természetvédőként szeretett sétálni, a nagyobb távokat pedig kerékpárral tette meg, hogy minél kevésbé szennyezze a környezetet.
    Naravovarstveniki opozarjajo, da se število gozdov zmanjšuje in da se celo povečuje površina puščav.kontrastivno zanimivo A természetvédők arra figyelmeztetnek, hogy az erdős területek száma csökken, a sivatagok pedig terjeszkednek.
  • ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)

    ne malo not a little
    nikakor ne not at all, by no means
    gotovo ne! certainly not
    še ne not yet
    ne več no more, (časovno) no longer
    jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
    ne manj kot... no less than...
    ne samó... temveč tudi... not only... but also...
    kaj ne? isn't it?
    mislim, da ne I think not
    ne... ne... neither... nor...
    če ne if not, unless
    če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
    ne da bi jaz vedel not that I know of
    odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
    ne, kaj takega! well I never
    reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
    ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
    Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
    on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I
  • ne no

    ne in še enkrat ne! ¡no y no!
    kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
    res ne? ¿de verdad que no?
    le tega ne! ¡todo menos eso!
    ne mnogo no mucho
    ne več ya no
    ne več in ne manj ni más ni menos
    ne več kot nada más que
    še ne todavía no
    (jaz) tudi ne (yo) tampoco
    ne da bi jaz vedel no que yo sepa
    ne da bi ... sin que (subj)
    ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)
  • neizkušen pridevnik
    1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlan
    neizkušen voznik ▸ tapasztalatlan sofőr
    neizkušen pilot ▸ tapasztalatlan pilóta
    neizkušen igralec ▸ tapasztalatlan játékos
    neizkušen planinec ▸ tapasztalatlan hegymászó
    neizkušen vojak ▸ tapasztalatlan katona
    neizkušen policist ▸ tapasztalatlan rendőr
    neizkušeni ljudje ▸ tapasztalatlan emberek
    neizkušena ekipa ▸ tapasztalatlan csapat
    neizkušena posadka ▸ tapasztalatlan legénység
    neizkušeno moštvo ▸ tapasztalatlan csapat
    neizkušen sodnik ▸ tapasztalatlan bíró
    neizkušen kader ▸ tapasztalatlan munkaerő
    Na mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.
    neizkušen trener ▸ tapasztalatlan edző
    politično neizkušen ▸ politikai szempontból tapasztalatlan, politikailag tapasztalatlan
    Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.
    neizkušen uporabnik ▸ tapasztalatlan felhasználó
    neizkušena voznica ▸ tapasztalatlan női sofőr
    neizkušen vlagatelj ▸ tapasztalatlan befektető
    neizkušen tekmovalec ▸ tapasztalatlan versenyző
    neizkušen politik ▸ tapasztalatlan politikus
    neizkušen potapljač ▸ tapasztalatlan búvár
    neizkušena igralka ▸ tapasztalatlan színésznő
    neizkušeno okokontrastivno zanimivo avatatlan szem
    Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
    Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
    Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

    2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
    Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
    Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

    3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlan
    seksualno neizkušen ▸ szexuális téren tapasztalatlan
    Fiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
    Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nekatéri (-a -o) adj.; pron. qualche, taluno; alcuni (-e), taluni (-e), certi (-e); chi:
    nekateri vozniki vozijo prehitro certi conducenti guidano a velocità troppo grande
    nekateri so bili drugačnega mnenja alcuni erano di parere diverso
    vsi so bili srečni, nekateri bolj, nekateri manj tutti furono felici, chi più, chi meno
  • nekjé adv.

    1. (di stato in luogo) ➞ nekam

    2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
    vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
    nekje več, nekje manj dove più, dove meno

    3. (all'in) circa, verso:
    mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti
  • nestehiometričen pridevnik
    kemija (o kemijskem razmerju) ▸ nemsztöchiometrikus
    Oksidi nekaterih prehodnih elementov, ki jih najdemo v naravi, so nestehiometrične spojine z nekaj manj kovine, kot kaže kemijska formula. ▸ Néhány természetben megtalálható nemsztöchiometrikus átmenetifém-oxidban valamivel kevesebb fém található, mint amennyi a kémiai képletéből következne.
  • nič3 (-,-)

    1. števnik: nichts von, kein (dežja/vode … kein Regen/Wasser)
    iz nič ni nič aus nichts wird nichts
    čisto brez nič so ganz ohne
    toliko kot nič gleich Null
    sploh nič Null Komma nichts
    nič več in nič manj genau
    ironično ganze

    2. število: null
    nič celih, sedem null Komma sieben
    tri proti nič drei zu null
    nič stopinj null Grad
  • níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

    čisto níč nothing at all
    prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
    níč razen nothing but
    níč več nothing more, no more, nothing further
    za níč for nothing
    za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
    níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
    níč drugega nothing else
    níč novega nothing new
    níč takega nothing of the kind, none of that
    níč koliko (= mnogo) very much, very many
    toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
    za prazen níč for no reason
    vse ali níč all or nothing, neck or nothing
    meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
    níč manj kot... no less than, anything but...
    prav níč slabši kot... no whit inferior to...
    níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
    to ti ni níč mar! none of your business!
    to še ni níč that is nothing
    to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
    to ni níč vredno that is worthless
    on ni níč boljši he isn't any better
    iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
    níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
    iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
    nisi prav níč prekmalu you are none too soon
    če ni níč drugega! if that's all there is to it!
    rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
    to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
    iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
    ne morem níč za to I can't help it
    níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
    níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
    (to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
    níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
    v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
    níč več nimam povedati I have nothing more to say
    s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
    to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
    na níč priti to be ruined, to come to grief
    na níč spraviti koga to ruin someone
    začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
    kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • nominalna depreciacija stalna zveza
    finance (o razvrednotenju valute) ▸ nominális leértékelődés, nominális depreciáció
    V Sloveniji je znašala nominalna depreciacija lani manj kakor 4 odstotke, zadnje mesece je dinamika že pod 3 odstotki. ▸ Szlovéniában a nominális leértékelődés mértéke tavaly 4 százalék alatt volt, de az elmúlt hónapokban 3 százalék alatt maradt.
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • petkrat prislov
    1. (o ponovitvah) ▸ ötször
    petkrat zmagati ▸ ötször győz
    petkrat ponoviti ▸ ötször megismétel
    petkrat zadeti ▸ ötször elkezd
    petkrat ustreliti ▸ ötször lő
    petkrat izgubiti ▸ ötször veszít
    petkrat poročen ▸ ötször házasodott
    petkrat nominiran ▸ ötször jelölt
    petkrat na teden ▸ hetente ötször
    petkrat na dan ▸ naponta ötször
    petkrat na leto ▸ évente ötször
    Ekipi sta se v tej sezoni pomerili petkrat. ▸ A csapatok ebben az idényben ötször mérkőztek meg egymással.
    Vsaj petkrat tedensko si skušam vzeti čas za jogo. ▸ Legalább hetente ötször igyekszem időt szakítani a jógára.

    2. (o razmerju) ▸ ötször
    petkrat hitrejši ▸ ötször gyorsabb
    petkrat večji ▸ ötször nagyobb
    petkrat manjši ▸ ötször kisebb
    petkrat višji ▸ ötször magasabb
    petkrat dražji ▸ ötször drágább
    petkrat cenejši ▸ ötször olcsóbb
    Število obiskovalcev kulturnih prireditev nameravajo povečati kar za petkrat. ▸ A kulturális események számát az ötszörösére szándékozzák emelni.
    Zaradi bolezni srca in ožilja na leto umre petkrat manj žensk kot moških. ▸ Szív- és érrendszeri megbetegedés miatt éves szinten ötször kevesebb nő hal meg, mint férfi.
  • plín gas

    izpušni plín exhaust gas, burnt gas
    eksplozivni plín explosive gas
    gorilni plín combustible gas, fuel gas, heating gas
    pogonski plín power gas
    bojni plín chemical weapon, poison gas
    solzivi plín tear gas
    močvirski plín marsh gas
    pokalni plín explosive gas
    premogovniški, jamski plín blackdamp
    smejalni plín laughing gas
    svetilni plín lighting gas, illuminating gas
    strupeni plín poison gas
    jamski eksplozivni plín firedamp
    razredčen plín rarefied (ali rarified) gas
    neprepusten za plín gastight
    s polnim plínom at full throttle
    rezervoar za plín gasholder, gasometer, gas tank
    motor na plín gas engine, gas motor
    pedal, vzvod za plín avtomobilizem accelerator, ZDA gas pedal, aeronavtika throttle lever
    izbruh plína gas explosion
    uhajanje plína gas leak
    napeljava plína gas fittings pl
    oskrba s plínom, dovod plína gas supply
    pridobivanje plína gas production
    neprepusten za plín gas-proof, gastight
    zaščita pred strupenim plínom precautions against poison gas, gas-warfare defences, chemical-warfare defences
    metalec plína vojska poison-gas mortar
    zastrupljen s plínom gassed
    zastrupitev s plínom gas poisoning
    vonj, duh po plínu smell of gas
    vojna, vojskovanje s plínom gas warfare, chemical war (ali warfare)
    dati plín to step on the gas, to put one's foot down, to open the throttle
    odvzeti plín to cut off the gas
    spremeniti v plín to gasify
    razvijati plín to evolve gas
    prižgati plín to light (ali to turn on) the gas
    kuhati na plínu to cook by gas
    napasti s plínom to gas
    ugasiti plín to turn the gas off, (priviti, da manj gori) to turn the gas down
  • polovíca mitad f

    polovica več (manj) la mitad más (menos)
    za polovico dražji (večji) la mitad más caro (más grande)
    moja boljša polovica (= soproga) fam mi costilla; mi cara mitad; mi media naranja
    nositi polovico stroškov pagar la mitad de los gastos, ir a medias en los gastos
  • pomemb|en [é] (-na, -no) bedeutend (zelo hochbedeutend, manj minderbedeutend), wichtig (zelo hochwichtig, za vojno kriegswichtig, življenjsko lebenswichtig), von Bedeutung, relevant; človek: bedeutend, prominent; dan, knjiga: bedeutungsvoll, (usoden) bedeutungsschwer; (odločilen) maßgebend, ausschlaggebend, (ki pomeni preokret) einschneidend; (upoštevanja vreden) erheblich (pravno rechtserheblich); (ki omogoča vpogled) [aufschlußreich] aufschlussreich; za nadaljnji razvoj: belangreich
    posebno pomemben von höchster Bedeutung, von höchster Wichtigkeit, problem: erstrangig
    biti pomemben Bedeutung haben, von Bedeutung/Wichtigkeit sein, ins Gewicht fallen, eine große Rolle spielen, (tudi igrati vlogo) mitspielen
    biti pomemben Xu Wert legen auf: X legt …
    pomembni ljudje Leute von Rang
    imeti kaj za pomembno als wichtig betrachten, (etwas) groß schreiben
    ne imeti za pomembno als unwichtig betrachten, (etwas) klein schreiben
  • pomémben -bna -o prid.
    1. important
    manj pomemben secundar
    2. însemnat
  • postáti (postanem) devenir, passer, se faire

    postati blažji s'adoucir
    postati bled pâlir
    postati bogat s'enrichir
    postati debel, rejen, trebušen engraisser
    postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
    postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
    postati hitrejši s'accélérer
    postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
    postati kalen, moten se troubler
    postati kapitan passer capitaine
    postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
    postati malodušen perdre courage
    postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
    postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
    postati nemoderen passer de mode
    postati nezaupljiv prendre ombrage
    postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
    postati plen česa tomber en proie à quelque chose
    postati pravnomočen prendre force de loi
    postati reden človek se ranger
    postati rjav (jed) se rissoler
    postati slabotnejši (svetloba) pâlir
    postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
    postati temnejši foncer
    postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
    postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
    postati ubogljiv filer doux
    postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
    postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise