Franja

œillette [œjɛt] féminin vrtni mak; makovo olje

onīros -ī, m (gr. ὄνειρος sen) bot. divji mak (ki uspava): Ap. h.

oxytonon -ī, n (gr. ὀξύτονον) bot. divji mak: Ap. h.

pàlikuća ž
1. požigalec: ne boj se, domaćice, nismo mi -e, mi smo partizani
2. bot. žareči zajčji mak

persephonium -iī, n (gr. περσεφόνιον) bot. divji mak: Ap. h.

ponceau [pɔnsóu] samostalnik
botanika purpelica, divji mak; živo rdeča barva
kemija škrlatno rdeče barvilo

ponceau [pɔ̃so] masculin

1. mostiček, brv

2. botanique divji mak; živo rdeče barvilo
adjectif, invariable živo rdeč

rosolaccio m (pl. -ci) bot. poljski, divji mak, purpelica (Papaver rhoeas)

Scheinmohn, der, Pflanzenkunde nepravi mak

Schlafmohn, der, Pflanzenkunde vrtni mak

Stachelmohn, der, Pflanzenkunde trnasti mak

Teufelsauge, das, Pflanzenkunde (ljudsko ime za:) zajčji mak, kokalj, močvirski petoprstnik, zobnik

turčínak -nka m bot. poljski mak

Abȳdus -ī, f (Ἄβῡδος) Abid,

1. mesto na azijski obali Helesponta nasproti Sesta, sloveče po ostrižiščih in po junaški obrambi proti mak. kralju Filipu II., prizorišče mita o Heri in Leandru: Corn., L., O., Mel., Val. Fl. — Soobl. Abȳdum -ī, n: V., Plin. — Od tod adj. Abȳdēnus 3 (Ἀβυδηνός) abidski, iz Abida: aquae( = Hellespontus) O., urbs ( = Abydus) O.; subst. Abȳdēnus -ī, m Abidec (= Leander): O.; pl. Abȳdēnī -ōrum, m Abidci, preb. Abida: L.

2. mesto v zgornjem Egiptu: Plin., Amm.

Aeacus -ī, acc. -on (O.), m (Αἰακός) Ajak, sin Jupitra in Nimfe Ajgine, kralj Ajgine, po smrti eden od treh sodnikov v podzemlju: Ci., H., O., Pr. idr. Od tod patronim: Aeacidēs -ae, voc. Aeacidā: Enn. ap. Ci., O., Aeacidē: O., gen. pl.: Aeacidārum: Enn. ap. Ci., Iust., Aeacidûm: Val. Fl., Sil., m (Αίακίδης) Ajakid, Ajakov potomec:

1. njegovi sinovi Pelej (Peleus), Fok (Focus), Telamon: O.

2. Pelejev sin Ahil: V. in Ahilov sin Pir (Pyrrhus): V., O.

3. ker so mak. kralji izvajali svoj rod od Ahila, tudi Perzej (Perseus), mak. kralj: V., Sil.

4. Pir (Pyrrhus), epirski kralj, ki se je imel za potomca Ahilovega sina Pira: Enn. ap. Ci.

5. pl. Aeacidae -ārum (-ûm), m Ajakidi: Ci. idr.; tudi Ajakova vojska: O. — Od tod adj.

1. Aeacidēïus 3 (Αἰακιδήιος) Ajakidom pripadajoč (gen. pl.): regna O. kjer vladajo Ajakidi = otok Ajgina.

2. Aeacidīnus 3 Ajakida (Ahila) dostojen: minae Pl.

3. Aeacius 3 ajaški: flos Col. poet. hijacinta.

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

Aegīnium -iī, n (Αἰγίνιον) Ajginij, obmejna mak. trdnjava na severozahodni meji ob Peneju: C., L., Plin. Od tod Aegīniēnsēs -ium, m Ajginijci: L.

Aestraeum -ī, n Estrej, mak. mesto: L. Od tod preb. Aestraeēnsēs -ium, m Estrejci: Plin.

agēma -atis, n (ἄγημα = agmen četa) agemat = izbrana četa mak. vojske: Cu., ala M ferme equitum, agema eam vocabant L.

Alcidēmos -ī, f (Ἀλκίδημος =) „Ljudomočna“, mak. priimek Atene: L.