Franja

craquer [krake] verbe intransitif pokati; (za)hreščati, hrustati (pod zobmi); figuré biti pred krahom, polomom, majati se

mon pantalon a craqué aux genoux hlače so mi počile na kolenih
plein à craquer nabito poln
mon projet craque moj načrt se maje
cette entreprise craque to podjetje je pred krahom
faire craquer ses doigts pokati s členki prstov
faire craquer ses dents (za)škripati z zobmi; verbe transitif razbiti; strgati
craquer une allumette vžgati vžigalico
craquer une somme zapraviti vsoto (denarja)
craquer un bas strgati nogavico
il a craqué sa veste strgal si je suknjič

culebrear zvijati se (ko kača), viti se; majati se (pijanec)

flageoler [-žɔle] verbe intransitif tresti se (v nogah), šibiti se v kolenih, majati se, opotekati se

je flageole sur mes jambes noge se mi tresejo

flaquear slaboten postati, opotekati se, majati se; popustiti (zid); malodušen postati; popustiti v marljivosti

su salud flaquea (on) boleha, bolehen je

fluctuate [flʌ́ktjueit]

1. neprehodni glagol
valovati; majati se, omahovati, kolebati
trgovina dvigati se in padati (cene)

2. prehodni glagol
ameriško razmajati

fluitō (fluvitō) -āre -āvī (—) (intens. glag. fluere)

1. (sem in tja) teči, valovati: fluitans … aequor Ionium Lucr., per rictus aurum fluitare videres O.; occ. gnan biti z valovi, pluti, plavati: cum vero in hanc rei publicae navem … fluitantem in alto tempestatibus seditionum … armatae tot classes … incursurae viderentur Ci., fluitans alveus L., fluitare contra aquas, (h)ebenus in aquis non fluitat, in insulis fluitantibus (po drugih fluvitantibus) Plin.; o plujočih: Plin. iun., o plavajočih: Gell.

2. metaf.
a) ohlapno, mlahavo viseti, vihrati: fluitans amictus Cat., non fluitans, sed stricta vestis T., vela summo fluitantia mālo O., pleno fluitantia vela theatro Pr., fluitantia lora O., funes fluitabant T., fluitantia aplustra Lucr.
b) α) konkr. majati se, (telesno) omahovati: fluitans testudo, miles T. β) (pren.) abstr. omahovati, neodločen biti: Cl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., neu fluitem dubiae spe pendulus horae H., unde primum creditur Caecinae fides fluitasse T.

gégati gêgām
I.
1. majati se, racati, med hojo se zibati: okružen tetkama i stričevima gega u proševinu
2. leno se vleči, krevsati, švedrati: to neki pupavi penzioner gega
3. s težavo hoditi: ranjenici gegaju teško i bosi po planinama
II. gegati se zibati se: bile su širokih bokova i gegale se u hodu

kippeln majati se, mit dem Stuhl: gugati se (na stolu)

klȁckati -ām
I. majati se v hodu: pešaci, natovareni ratnom spremom, pognuti i opuštenih ruku, klackali su lagano
II. klackati se gugati se: klackati se na klackalici, na stolici

klamítati klàmīćēm
1. majati se: klamiće klinac u zidu, zub u desnima
2. ekspr. skakati, plesati: klamiće mu šešir na glavi, cipela na nozi
3. klopotati: klamiće točak kada je glavčina izjedena

klatáriti
I. bingljati: klatariti nogama sjedeći na klupi
II. klatariti se
1. klatiti se: klatariti se po selima
2. ekspr. vleči se, majati se, krevsati: kolona se polako klatari uz brdo
3. bingljati: klatare se ruke tanke

klȉmati -ām
I.
1. kimati: klimati glavom
2. zibati se: treba teret na samaru dobro pričvrstiti da ne klima ni tamo ni amo
II. klimati se
1. majati se: zubi mu se klimaju
2. pozibavati se, zibati se: na kolima se klimala izlizana kravljača

kobèljati -ām
I.
1. kotaliti se, kobacati; jedva evo kobeljam po ovome blatu
2. majati se: u ženi je sve napuklo, kobeljaju joj labave kosti u kabastom mesu
II. kobeljati se
1. kotaliti se, kobacati: nešto se kroz ono blato valja i kobelja
2. otepati se: kobeljao se jadan, ali sve zalud

labāscō -ere (incoh. glag. labare)

1. začenjati padati, hoteti se zvrniti, hoteti se prevreči, začeti opotekati se: res … penitus tentata labascit Lucr.

2. metaf. majav (gugav) postajati, začeti se majati, vdajati se, popuščati: Ter., Acc. fr., leno labascit Pl. — Dep. soobl. labāscor -scī: postquam vidit misericordia labasci mentem populi Varr. ap. Non.

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

lȉbati -ām
1. zibati se, majati se, gugati se: liba mi pod nogama
2. trepetati, drhteti: srce mi je libalo u tjeskobi

ljȕmati -ām vleči se, težko hoditi, majati se, hlačati: on ljuma pored kolone kao natovaren pomeljar; medvjed ljuma kroz šipražje

locher [lɔše] verbe intransitif majati se (podkev); verbe transitif tresti, stresati

locher un arbre tresti drevo

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

niddle-noddle [nídlnɔ́dl]

1. pridevnik
kimav, trepetajoč

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
kimati, majati se, zamajati