Franja

breathe [bri:ð]

1. neprehodni glagol
dihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati

2. prehodni glagol
vdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)

a better fellow does not breathe je najboljši človek na svetu
to breathe one's last (breath) izdihniti, umreti
not to breathe a word (ali syllable) ne izdati niti besede
to breathe vengeance snovati maščevanje
to breathe vein puščati kri
to breathe freely biti brez skrbi, pomirjen

feud [fju:d] samostalnik
fevd; plemenski, rodbinski spor

blood feud krvno maščevanje
at feud with s.o. v smrtnem sovraštvu s kom

giurare

A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
giurare il falso krivo priseči
giurare il vero prisegati na resničnost česa
giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom

in-ultus 3 (in [priv.], ulcīscī)

1. nemaščevan: Marius vitam suam, ne inultus esset, reservavit Ci., cavete, ne inulti animam amittatis S., precibus non linquar inultis H. da bi moje prošnje našle maščevanje, da bi mojim prošnjam sledilo maščevanje.

2. nekaznovan, brez kazni: ut ceterorum iniuriae sint inultae Ci., inultis hostibus ager vastatur S., eum regem inultum esse patiemini? Ci., inultus ut tu riseris sacra vulgata! H., inultus subeuntem prohibet Cu. brez škode, id inultum numquam feret Ter., tantum scelus inultum habuit Val. Max., imperatores inulti L., inulti perierunt S., haud inultum interfecere L., neque inultus interficitur S., aliquem inultum sinere Ci., hostes inultos abire sinere L.; pesn.: dum catulos ferae celent inultae H.

kovati glagol
1. (načrtovati) ▸ kovácsol, sző Kuje zaroto, da bi se dokopal do prestola. ▸ Összesküvést sző, hogy megszerezze a trónt.

2. (ustvarjati) ▸ kovácsolNaftne družbe kujejo velike dobičke s prodajo nafte. ▸ Az olajtársaságok hatalmas nyereséget húznak az olaj értékesítéséből.

3. (pisati; oblikovati) ▸ farag
4. (izdelovati iz kovine) ▸ kovácsol, ver

kováti (kújem)

A) imperf.

1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
kovati železo battere il ferro
kovati kovino forgiare un metallo
kovati denar coniare monete

2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
kovati konja ferrare il cavallo

3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
kovati besede coniare parole
kovati verze verseggiare

4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

5. pren. (močno biti, utripati) battere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi

krvav (-a, -o)

1. blutig (tudi figurativno bitka, maščevanje); (okrvavljen) blutbedeckt, blutbefleckt, blutverschmiert; (oblit s krvjo) blutüberströmt; oči: blutunterlaufen; figurativno mörderisch, bluttriefend; Blut- (rihta zgodovina das Blutgericht, medicina kašelj der Bluthusten)

2. (krvavordeč) blutrot

3. figurativno (najgloblji) resnoba: blutig, bitter; žalitev: tief, tödlich; nasprotje: [kraß] krass, schroff

kŕven of blood, blood; haematic

kŕvna bolezen haemophilia
kŕvni obtok circulation of the blood
kŕvno maščevanje vendetta, bloody revenge, blood feud
kŕvni pritisk blood pressure, (visok) hypertension
kŕvna skupina blood group, bood type
kŕvni strdek, kepica blood clot
kŕvna ploščica blood platelet
kŕvna preiskava blood test
kŕvni sorodnik blood-relation, relative by blood, kinsman
kŕvno sorodstvo proximity of blood, consanguinity, blood relationship
kŕvna slika blood count
kŕvna transfuzija blood transfusion
kŕvne vezi blood-ties pl, ties pl of blood (ali of kinship)
kŕvna žilica blood vessel
kŕvno telesce ➞ krvnička

kŕven de sang, sanguin

krvno barvilo hémoglobine ženski spol
krvni davek impôt moški spol (ali tribut moški spol) du sang
krvno maščevanje vendetta ženski spol
krvni obtok circulation ženski spol du sang (ali sanguine)
krvni pritisk pression ženski spol (ali tension ženski spol) artérielle, familiarno tension ženski spol
krvna skupina groupe moški spol sanguin
krvna slika (medicina) hémogramme moški spol
krvno sorodstvo consanguinité ženski spol
krvni strdek caillot moški spol (sanguin)
krvno telesce, krvnička globule moški spol du sang (ali sanguin)
rdeče krvno telesce globule rouge du sang, érythrocyte moški spol, hématie ženski spol
belo krvno telesce globule blanc, leucocyte moški spol

kŕven (-vna -o) adj. di, del sangue, sanguigno:
med. krvna preiskava analisi del sangue
anat. krvna žila vena
krvni sorodnik consanguineo
fiziol. krvno barvilo emoglobina
krvno maščevanje vendetta di sangue
krvna plazma plasma sanguigno
fiziol. krvna ploščica piastrina
krvna skupina gruppo sanguigno
krvna slika quadro ematologico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. krvni davek tributo di sangue
fiziol. krvni obtok circolazione del sangue
med. krvni pritisk pressione sanguigna
fiziol. krvni serum siero
med. krvni sladkor zucchero
krvni strdek embolo, trombo
belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
hist. krvna odkupnina guidrigildo
med. krvni test (pri revmatoidnem artritisu) reumatest
jur. krvno sorodstvo consanguineità

kŕven

krvni davek tributo m de sangre
krvno maščevanje venganza f sangrienta, (it) vendetta f
krvni obtok circulación f de sangre
krvni pritisk presión f arterial
krvno rdečilo hemoglobina f
krvna slika (med) cuadro m hemático
krvna skupina grupo m sanguíneo
krvno sorodstvo consanguinidad f

krvn|i (-a, -o) Blut- ( figurativnodavek der Blutzoll, der [Aderlaß] Aderlass, delikt die Bluttat, nadomestek der Blutersatz, razmaz der Blutausstrich, serum das Blutserum, sladkor der Blutzucker, sorodnik der Blutsverwandte, strdek das Blutgerinnsel, der Blutpfropf, zajedalec der Blutparasit, pogača der Blutkuchen, sorodnica die Blutsverwandte, maščevanje die Blutrache)

kr̂vnī -ā -ō
1. krvni: krvni optok, tlak, pritisak; -e žile; -a osveta krvavo maščevanje; -e grupe; -a slika; krvni preparati
2. krvav: -a žrtva
3. smrtni: krvni neprijatelj; -a uvreda težka žalitev; -o kolo iz ljudstva izvoljeni razsodniki pri spravi v krvni osveti

kúhati (-am)

A) imperf. ➞ skuhati

1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite

3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta

4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre

B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa

lȉle-m ȉle prisl.: za žene je lile-mile, osveta je za čovjeka za ženske je božanje, za moža je maščevanje; on oko nje sve lile-mile on okoli nje samo s sladkimi besedami

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

naplêsti (-plêtem) | naplétati (-am) perf., imperf.

1. fare a maglia; intessere:
napletla je dve jopici ha fatto a maglia due golfini

2. pren. ordire, tramare:
naplesti komu maščevanje tramare vendetta contro uno

3. (reči kaj neresničnega) inventare

4. pren. infinocchiare, ingannare; fregare

5. pren. picchiare, bastonare

obljubi|ti (-m) obljubljati

1. versprechen (komu kaj jemandem etwas), ein Versprechen geben (komu jemandem)
sveto obljubiti hoch und heilig versprechen
dati si obljubiti od koga (jemandem) ein Versprechen abnehmen
trdno obljubiti fest versprechen, Brief und Siegel geben auf
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
obljubiti in dati je dvoje Versprechen und Halten ist zweierlei

2. slovesno: geloben, ein Gelöbnis ablegen

3. (priseči) schwören
obljubiti maščevanje Rache schwören

4. (obetati) verheißen; komu kaj: (jemandem etwas) in Aussicht stellen

5.
javno obljubiti nagrado ipd.: (einen Preis) ausloben

6. da bo ugodeno: zusagen, zusichern (komu kaj (jemandem) etwas)

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obračunavanj|e² srednji spol (-a …) die Abrechnung; (maščevanje) die Vergeltung; (spopadi) Auseinandersetzungen množina