Franja

Zadetki iskanja

  • danebenliegen* motiti se, mahniti mimo
  • danebenschießen* zgrešiti; figurativ mahniti mimo
  • dash by neprehodni glagol
    mimo švigniti
  • decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

    I.

    1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
    a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
    b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
    c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
    č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

    2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

    3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

    4. pren.
    a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
    b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
    c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

    — II.

    1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx2), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

    2. trans.
    a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
    b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
    a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
    b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.
  • defilieren korakati mimo, defilirati
  • durchdürfen* smeti iti mimo, skozi
  • durchjagen1 švigniti mimo/skozi; (treiben) pognati/poganjati skozi; ein Buch: v veliki naglici prebrati, preleteti
  • durchrasen zdrveti mimo/skozi
  • durchrennen*1 teči skozi/mimo
  • durchsein*, durch sein*

    1. biti mimo, der Zug ist schon durch vlak je že odpeljal mimo, es ist 6 Uhr durch 6 je minilo

    2. imeti (najhujše) za seboj

    3. Speisen beim Kochen: biti gotov, Käse: biti zrel; unten durch sein bei X : er ist bei mir unten durch pri meni je oplel
  • durchziehen*1

    1. intransitiv (wandern) korakati, hoditi (skozi), Vögel: leteti mimo/skozi; Risse etwas: prepredati

    2. transitiv potegniti (skozi); spraviti skozi; ein Programm, Projekt: opraviti, ein Programm: odbrenkati
  • entlangblicken gledati/pogledati mimo
  • fehlgreifen* narobe prijeti; figurativ motiti/zmotiti se; Einwand: ne zadeti, iti mimo
  • fehlschießen ustreliti mimo
  • fehlstoßen* udariti/ustreliti mimo
  • frôler [frole] verbe transitif rahlo se dotakniti, oplaziti, iti tik mimo (quelque chose česa); figuré mejiti (quelque chose na)

    frôler la mort zelo se izpostaviti smrtni nevarnosti, pogledati smrti v oči
    la balle a frôlé le filet žoga je oplazila mrežo
  • glance aside neprehodni glagol
    mimo švigniti; vstran se odbiti
  • glance past neprehodni glagol
    mimo švigniti
  • herumsein*, herum sein* um biti okoli/pri; um eine Sache: imeti za seboj; miniti (ko mine); biti mimo, eine Stunde ist herum ena ura je minila/je mimo; poteči, die Zeit ist herum čas je potekel
  • in-ōrdinātus 3, adv. ne v vrsti (vrstah, redu) stoječ ali stopajoč (korakajoč), nerazporejen, neurejen: exercitus incompositus inordinatusque incedit L. brez kakega reda, v popolnem neredu, dispersi, inordinati exibant L., inordinati atque incompositi obstrepunt portis L., exercitum incompositum inordinatumque procedere Cu., inordinatissimus Plin.; subst.: ex inordinato (iz nereda) in ordinem redigere Ci.; adv. inōrdināte neredno, prekoredno, mimo reda: agere, febres redire Cels., ambulare Vulg.