móker mouillé, humide; trempé, baigné ; (vreme) pluvieux
moker do kože, kot miš être tout trempé, être trempé jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe (ali comme un canard)
imeti mokre noge avoir les pieds trempés (ali baignés)
Zadetki iskanja
- móker (-kra -o)
A) adj.
1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto
2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida
3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso
4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido
B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare - móker mojado
moker do kože, moker kot míš empapado; calado hasta los huesos - mošnjičark|a ženski spol (-e …)
živalstvo, zoologija miš mošnjičarka die Taschenmaus, der Springnager
podgana mošnjičarka die Taschenratte
veverica mošnjičarka das Backenhörnchen - oglódati to gnaw; to pick (a bone); to finish gnawing (ali picking); to cause damage by gnawing
miš je oglodala desko a mouse has been nibbling at the board - poljska voluharica stalna zveza
Microtus arvalis (glodavec) ▸ mezei pocok
Sopomenke: poljska miš - póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne
poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol - ptíč (-a) m
1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila
2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile - réven poor; indigent, destitute; (brez denarja) penniless; needy; beggarly
réven z poor in, destitute of, void of
réven belec na jugu ZDA poor white
biti réven to be poor
réven kot cerkvena miš as poor as a church mouse - réven (-vna -o)
A) adj.
1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case
2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero
3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente
4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio
5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata
6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole
B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi - rodíti (-ím)
A) perf., imperf.
1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa - siromášen poor, impoverished, needy, indigent, arhaično necessitous; badly off, beggarly; (beden) miserable, distressed, wretched, pitiable
siromášen kot cerkvena miš (as) poor as a church mouse
siromášno živeti to lead a miserable life - tič1 moški spol (-a …)
1. ➞ → ptič, ptica
2. nenavaden človek: der Kauz (čuden tič ein komischer Kauz); der Vogel (čuden ein komischer/seltsamer/schräger Vogel)
on in podobni tiči X und Konsorten
figurativno iste sorte tiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich
3.
biti tič spreten človek: clever sein
|
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch/weder heiß noch kalt - tíč zoologija bird; figurativno sly fellow; sly fox
ne tíč ne miš neither fish, flesh nor fowl - tìč (tíča) m
1. pog. (ptič) uccello:
tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
živeti kot tič vivere come uccel di bosco
čuden tič un bel tomo
pren. pog. nočni tič nottambulo
pog. ne tič ne miš né carne né pesce
2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi
3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
PREGOVORI:
iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari - tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn
Tihi ocean the Pacific (Ocean)
tíha bolečina silent grief
s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
tíha maša religija low mass
tíha molitev silent prayer
tíha poroka quiet wedding
tíha sezona dull (ali dead) season
tíh sporazum tacit agreement
tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
tího upanje secret hope (ali hopes pl)
prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
tíh kot miš as quiet as a mouse
na tíhem si misliti to think to oneself
na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
tíha voda calm (ali smooth) water
tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep - tího adv.
1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente
2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - vrečaric|a ženski spol (-e …)
živalstvo, zoologija kuna vrečarica der Beutelmarder
miš vrečarica die Beutelmaus
podgana vrečarica die Beutelratte
poletuša vrečarica das Beutelflughörnchen
rovka vrečarica die Beutelspitzmaus
veverica vrečarica das Beutelhörnchen
vidra vrečarica der Schwimmbeutler - zbezáti (-ám) perf. far uscire, cacciar via stuzzicando:
zbezati miš iz luknje far uscire il topo dal buco