Franja

colocación ženski spol postavitev, razvrstitev, položaj; namestitev; služba, mesto; o-, pre-skrba

agencia de colocaciones posredovalnica za službe
pedir (ali solicitar) una colocación potegovati se za neko mesto

copērto² m gost. pogrinjek; ekst. mesto (za mizo)

destinazione f

1. določanje, odrejanje

2. mesto, sedež

3. namen:
ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen

4. cilj, namembni kraj:
giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam

eavesdrop [í:vzdrɔp]

1. samostalnik
kapnica; mesto, kamor pade kapnica

2. neprehodni glagol
prisluškovati

emplacement [ɑ̃plasmɑ̃] masculin prostor, mesto, kraj; stavbišče; militaire položaj

emplacement de mitrailleuse, de pièce položaj za mitraljez, za top

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

entrepôt [-po] masculin skladišče; prosto pristanišče; (= ville féminin d'entrepôt) mesto, kjer je uskladiščeno blago (za ponoven izvoz)

en entrepôt nezacarinjen
entrepôt d'essence skladišče bencina
entrepôt maritime vmesno pristanišče
commerce masculin d'entrepôt posredovalna trgovina
frais masculin pluriel d'entrepôt stroški uskladiščenja
taxe féminin d'entrepôt taksa, pristojbina za uskladiščenje

espace [ɛspas] masculin (zračni, vesoljski) prostor; mesto; vmesni prostor; proga; technique presledek, vrzel; féminin, typographie spacij, vmesni prostor med črkami

dans, en l'espace d'un an v času, dobi, teku enega leta
espace aérien zračni prostor
espace cosmique, interstellaire vesoljski prostor
espace mort (aéronautique) mrtvi prostor
espace parcouru prehojena (prevožena, preletena) proga
espace de temps doba
espaces verts zelene površine (v mestu)
espace vital življenjski prostor
voyageur masculin de l'espace kozmonavt, astronavt
regarder dans l'espace, avoir le regard perdu dans l'espace (za)gledati se v prazno

évêché [evɛše] masculin škofija; škofovstvo, škofovsko dostojanstvo; škofijska palača; sedež škofije; mesto, kjer biva škof

Fleck, der, (-/e/s, -e)

1. (Stelle) mesto, vom Fleck weg na mestu, takoj; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; nicht vom Fleck kommen ne priti nikamor

2. (Flicken) zaplata, košček (zemlje)

3. (Schmutz) madež, andersfarbige Stelle: lisa, pega (tudi Medizin), blauer Fleck maroga; blinder Fleck slepa pega; gelber Fleck rumena pega

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

grâd m, mest. u grádu, mn. grȁdovi, rod. gradóvā
1. mesto: glavni grad metropola; gornji, donji grad vječni, večni grad Rim; studentski, filmski, univerzitetski grad; grad mrtvih pokopališče; cijeli grad govori o tome
2. grad, trdnjava, citadela: Ljubljanski grad, gl. tudi burg

izbočína ž izbočina, izbočeno mjesto, mesto

kȁzba ž (ar. qasab) mesto, grad, trdnjava: kazba u sjevernoj Africi, gl. tudi kasaba

kráj kraja m
1. mjesto, mesto: v tem -u že dolgo živim; odljuden kraj
pusto mjesto; zdraviliški kraj
lječilište (leč-); dornači, rodni kraj
rodno mjesto, zavičaj; kraj bivanja
mjesto prebivanja; turistični kraj
turističko mjesto
2. kraj, pokrajina, predio (-deo): vinorodni, žitorodni kraj; gorski kraj
planinski kraj, predio
3. kraj, krajnji dio, rub, ivica: hodi čisto pri -u; na obeh -ih stojijo ljudje
4. kraj, dočetak, svršetak: priti na kraj poti
doći na kraj puta; dognati kaj do -a
dotjerati (-ter-) što do kraja; nikdar mu ne prideš do -a
nikad mu nećeš doći do kraja
5. početak: začel je pripovedovati od -a; od -a smo živeli skupaj
u početku smo živjeli (-ve-) zajedno
6. obala: odriniti od -a
otisnuti se od obale
7. obod: klobuk s širokimi -i
8. dati kaj v kraj metnuti što na stranu; jesti vse od -a
jesti potpuno sve

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

loc -uri n

1. prostor

2. mesto
□ loc de muncă delovno mesto
□ în loc de/să namesto (da)

3. kraj

4. sedež

localidad ženski spol kraj, mesto; gledališka vstopnica; sedež v gledališču

despacho de localidades blagajna za vstopnice

locus [lóukəs] samostalnik
mesto, kraj, prostor

locus classicus avtoritativen odlomek v knjigi
locus sigili mesto pečata
pravno locus standi pravica do zaslišanja