Franja

Zadetki iskanja

  • bast [bæst] samostalnik
    liko, ličje

    bast mat rogožnik, predpražnik
  • cocagne [kɔkanj] féminin

    pays masculin de cocagne deveta dežela, dežela izobilja, Indija Koromandija
    mât masculin de cocagne spolzek mlaj, na katerega je treba splezati in si sneti razna darila
    vie féminin de cocagne brezskrbno življenje
  • coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

    à coups de s pomočjo, s
    à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
    à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
    à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
    un autre coup drugič, drugikrat
    au coup de midi točno opoldne
    après coup pozneje, (ko je že) prepozno
    du coup na to, zaradi tega, zato
    de même coup obenem, istočasno, hkrati
    par à-coups sunkoma
    pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
    sans coup férir brez (vsakega) boja
    sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
    coup sur coup nepretrgano
    sur le coup takoj
    tout à coup nenadoma
    (tout) d'un coup naenkrat
    coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
    coup d'air prehlad
    coup bas globok udarec (pri boksanju)
    coups pluriel de bâtons batine
    coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
    coup bleu modrica (na telesu)
    coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
    coup au but polni zadetek
    coup de chance srečen slučaj
    coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
    coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
    coup de dent ugriz
    coup de désespoir obupanost
    coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
    coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
    coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
    coup d'eau vdor vode
    coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
    coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
    coup d'essai prvi, poskusni strel
    coup d'Etat državni prevrat
    coup de feu strel
    coup de fil (familier) telefoniranje
    coup de force nasilen prevrat, puč
    coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
    coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
    coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
    coup franc (sport) prosti strel
    coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
    coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
    coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
    coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
    coup de maître mojstrska poteza
    coup de mer butanje valov
    coup monté skriven dogovor
    coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
    coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
    coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
    coup de pied brca
    coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
    coup de pierre lučaj kamna
    coup de pinceau poteza s čopičem
    coup de poing udarec s pestjo
    faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
    coup de pouce majhna, skromna pomoč
    coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
    coup de sifflet žvižg
    coup de soleil sončarica
    coup de sonde poskus na slepo
    coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
    coup du sort udarec usode
    coup de téléphone telefoniranje, telefonada
    coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
    coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
    coup de torchon (figuré) pretep, metež
    coup de vent piš, sunek vetra
    cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
    échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
    un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
    donner un coup à quelqu'un pretresti koga
    donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
    avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
    donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
    donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
    donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
    donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
    être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
    être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
    faire les quatre cents coups razuzdano živeti
    faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
    jeter un coup d'œil malo pogledati
    monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
    manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
    porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
    en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
    prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
    mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
    en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
    j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
    réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
    tenir le coup vzdržati, vztrajati
    valoir le coup biti vreden truda
    en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dróg perche ženski spol , tringle ženski spol , (grand) bâton moški spol , piquet moški spol ; tige ženski spol , barre ženski spol ; (telov.) barre ženski spol fixe

    zastava na pol droga drapeau moški spol en berne
    brzojavni drog poteau moški spol télégraphique
    gonilni drog bielle ženski spol (motrice)
    gugalni drog trapèze moški spol volant
    sklopni drog bielle ženski spol d'accouplement
    zastavni drog hampe ženski spol (ali mât moški spol) de drapeau
  • dvigálo ascenseur moški spol , (vitel) treuil moški spol , cric moški spol

    tovorno dvigalo dispositif moški spol de levage, (appareil) élévateur moški spol, monte-charge moški spol
    dvigalo za jedi monte-plats moški spol; (ladijsko) mât moški spol de charge; (žerjav) grue ženski spol
    mostno dvigalo pont-grue moški spol, pont-roulant moški spol
  • échec [ešɛk] masculin neuspeh, spodlet, poraz; pluriel (igra) šah, šahovske figure (en ivoire iz slonove kosti)

    échec et mat šah mat
    joueur masculin d'échecs šahist
    partie féminin d'échecs partija šaha
    problème masculin, tournoi masculin d'échecs šahovski problem, turnir
    échec des négociations neuspeh pogajanj
    battre quelqu'un aux échecs premagati koga pri šahu
    donner, faire quelqu'un échec et mat matirati koga (pri šahu)
    éprouver, essuyer, subir un échec doživeti neuspeh
    être échec et mat biti matiran
    jouer aux échecs šahirati, igrati šah
    tenir en échec držati v šahu (v škripcih, v strahu)
    voué à l'échec obsojen na neuspeh
  • equis ženski spol črka x

    una cantidad equis poljubna količina
    los rayos equis rentgenski žarki
    estar hecho uno equis stati prekrižanih nog; (pri)majati se (pijanec)
    averiguar la equis (mat) izračunati neznanko x
  • i s neskl., trinajsta črka latinične abecede in deseta cirilske ter enajsta oz. deseta glagolske azbuke; malo i, veliko I; napisati i, metnuti tačku na i; kratko, dugo i; i-osnove imaju u gen. jedn. nastavak -i, na primjer kost kosti; mat. i število, katerega kvadrat je -1
  • jaque moški spol šah (igra); bahač, širokoustnež

    dar jaque šah dati (napovedati)
    poner jaque mate matirati v šahu
    tener en jaque držati v šahu
    jaque (y) mate šah mat
    ¡jaque a la reina! šeh! šah kraljici!
  • lésk éclat moški spol , brillant moški spol , lustre moški spol , vernis moški spol

    brez leska sans éclat, terne, mat
    zrcalni lesk brillant moški spol, poli moški spol
  • madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

    1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
    a) kopneti: nix sole madens O.
    b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
    c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
    d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

    2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.
  • mateola -ae, f (indoev. kor. *mat- motika, tolkač, prim. skr. matyá- brana, bat, sl. motika, ang. mattock kramp, rovača) orodje za zabijanje v zemljo, zabijač, zabijalo: Ca., Ca. ap. Plin.
  • matt [mæt] pridevnik ➞ mat3
  • matto2 agg.
    scacco matto šah šah mat:
    dare scacco matto a qcn. pren. koga matirati, premagati
  • mestre, meistre [mɛstrə] masculin

    1. (histoire)

    mestre de camp poveljnik pehotnega, konjeniškega polka

    2.

    arbre masculin, mât masculin de mestre véliki, glavni jambor
  • misaine [mizɛn] féminin spodnje jadro sprednjega jambora

    mât masculin de misaine prvi vertikalni jambor na sprednjem delu ladje
  • mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

    mise élégante lépo oblačenje
    de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
    mise en accusation obtožba
    mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
    mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
    mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
    mise en application uporaba
    mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
    mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
    mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
    mise en cause (juridique) poziv
    mise sur chais vkletenje (vina)
    mise en chantier začetek gradnje
    mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
    mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
    mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
    mise hors de combat (sport) knockout
    mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
    mise sous courant (él) vključitev v tok
    mise au courant obvestitev, obveščanje
    mise en culture obdelovanje zemlje
    mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
    mise à l'eau splavitev (ladje)
    mise aux enchères dražitev, dražba
    mise en évidence poudarjanje, poudarek
    mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
    mise en exécution izvršitev
    mise en faillite proglasitev konkurza
    mise en gage zastavitev
    mise en garde svarilo, posvaritev
    mise en feu vložek (v igro)
    mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
    mise en liberté izpustitev na svobodo
    mise hors la loi izobčenje
    mise en magasin uskladiščenje
    mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
    mise au mat matiranje (pri šahu)
    mise au monde porod, rojstvo
    mise à mort usmrtitev
    mise en musique uglasbitev
    mise au net prepisanje na čisto, čistopis
    mise à nu razgaljenje
    mise en œuvre izvedba
    mise en ordre ureditev
    mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
    mise en paiement (iz)plačilo
    mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
    mise sur pied sklic, poziv
    mise en plis vodna ondulacija (las)
    mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
    mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
    mise en pratique uporaba, privzem v prakso
    mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
    mise à la retraite upokojitev
    mise en scène uprizoritev, režija
    mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
    mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
    mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
    mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
    mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
    mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
    mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
    être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
    ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
    cela exige une mise au point to je potrebno popravka
    juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki
  • molílen prayer-

    tibetanski molílni mlinček (koló) Tibetan prayer wheel
    mohamedanska molílna preproga Muhammadan prayer mat, prayer rug
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika