Franja

equis ženski spol črka x

una cantidad equis poljubna količina
los rayos equis rentgenski žarki
estar hecho uno equis stati prekrižanih nog; (pri)majati se (pijanec)
averiguar la equis (mat) izračunati neznanko x

i s neskl., trinajsta črka latinične abecede in deseta cirilske ter enajsta oz. deseta glagolske azbuke; malo i, veliko I; napisati i, metnuti tačku na i; kratko, dugo i; i-osnove imaju u gen. jedn. nastavak -i, na primjer kost kosti; mat. i število, katerega kvadrat je -1

jaque moški spol šah (igra); bahač, širokoustnež

dar jaque šah dati (napovedati)
poner jaque mate matirati v šahu
tener en jaque držati v šahu
jaque (y) mate šah mat
¡jaque a la reina! šeh! šah kraljici!

lésk éclat moški spol , brillant moški spol , lustre moški spol , vernis moški spol

brez leska sans éclat, terne, mat
zrcalni lesk brillant moški spol, poli moški spol

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

mateola -ae, f (indoev. kor. *mat- motika, tolkač, prim. skr. matyá- brana, bat, sl. motika, ang. mattock kramp, rovača) orodje za zabijanje v zemljo, zabijač, zabijalo: Ca., Ca. ap. Plin.

matt [mæt] pridevnik ➞ mat³

matto² agg.
scacco matto šah šah mat:
dare scacco matto a qcn. pren. koga matirati, premagati

mestre, meistre [mɛstrə] masculin

1. (histoire)

mestre de camp poveljnik pehotnega, konjeniškega polka

2.

arbre masculin, mât masculin de mestre véliki, glavni jambor

misaine [mizɛn] féminin spodnje jadro sprednjega jambora

mât masculin de misaine prvi vertikalni jambor na sprednjem delu ladje

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

molílen prayer-

tibetanski molílni mlinček (koló) Tibetan prayer wheel
mohamedanska molílna preproga Muhammadan prayer mat, prayer rug

mōssa f

1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

2. gib, kretnja, gesta

3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s

5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika

negativo negativen, nikalen

oracicín negativa nikalen stavek
(prueba) negativa (fot) negativ
signo negativo (mat) znak minus
en caso negativo v negativnem primeru

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

plezálen d'escalade, grimpeur

plezalni čevelj chaussure ženski spol (ali bottine ženski spol) de grimpeur
plezalna tehnika technique ženski spol de l'escalade (d'un rocher, d'une montagne)
plezalna tura escalade ženski spol
plezalna vrv corde ženski spol d'alpinisme, (v telovadnici) corde ženski spol lisse
plezalna žrd perche ženski spol (ali mât moški spol) à grimper

potéza (peresa) trait moški spol , coup moški spol , ligne ženski spol

poteza s čopičem trait (ali coup) de pinceau
poteza ki prevara nasprotnika (šport) feinte ženski spol
poteze obraza traits moški spol množine du visage, physionomie ženski spol
poteza s peresom trait de plume
poteza v značaju trait de caractère
šah in mat v treh potezah échec et mat en trois coups
v velikih (grobih) potezah à grands traits, en lignes générales
genialna poteza trait de génie
glavna poteza trait (ali caractère moški spol) principal, caractéristique ženski spol
mojstrska poteza coup de maître

potéza (-e) f

1. tratto; igre mossa (tudi pren.):
poteza čopiča, peresa pennellata, tratto di penna
šah. mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
narediti prvo potezo fare la prima mossa

2. (na obrazu) linea, lineamento, tratto:
imeti nežne, mehke poteze avere lineamenti delicati, teneri

3. (črta) linea

4. (lastnost) tratto (caratteristico)

5. (kar nakazuje) linea, capo:
pokazati kaj v glavnih potezah presentare qcs. per sommi capi

pozícija (-e) f

1. posizione, collocazione; ubicazione, posto; pren. condizione, situazione:
vrisati pozicijo hiše tracciare l'ubicazione della casa
pozicija ženske v sodobni družbi la posizione, la condizione della donna nel mondo contemporaneo
podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo l'impresa ha una posizione di monopolio sul mercato nazionale

2. pren. (načelo, stališče) punto di vista, posizione;
nastopati s pozicij sile agire da posizioni di forza
navt., aer. določiti pozicijo ladje, letala fare il punto, rilevare la posizione della nave, dell'aereo
šah. mat, pat pozicija situazione di scacco matto, di stallo

prepróga carpet; (floor) rug

pokrit s preprógami carpeted
izdelovalec prepróg carpet-weaver
perzijska prepróga Persian rug
prepróga pred posteljo bedside carpet, mat
cvetlična prepróga carpet-bedding
prepróga tekač stair carpet, runner
blago za prepróge carpeting
pokri(va)ti s preprógami to carpet
premična kovinska prepróga (v podzemeljski železnici, veleblagovnicah) travolator
bombna prepróga aeronavtika saturation bombing
položiti bombno preprógo aeronavtika to saturate