Franja

pēlle f

1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti

3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno

5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje

Pelle, die, (-, -n) koža, lupina, olupek; jemandem auf der Pelle liegen/sitzen čepeti za vratom, pestiti; auf die Pelle rücken nadlegovati, napadati; aus der Pelle fahren skočiti iz kože

piel ženski spol koža; strojena koža, usnje; lupina; krzno; listnica

piel sin curtir nestrojena koža
piel charolada lakasto usnje
piel de gallina kurja polt
piel roja rdečekožec, Indijanec
piel de Rusia juhta (usnje)
encuadernación en piel vezava (knjige) v usnju
guantes de piel kožnate (krznene) rokavice
mala piel pretkan človek
arrancar (ali quitar) la piel (a) (Am) skalpirati
le ha costado la piel to ga je stalo življenje
dar (ali soltar) la piel umreti
no quisiera encontrarme en su piel ne bi hotel biti v njegovi koži
sin exponer la piel ne da bi se sam trudil
pieles pl vrste usnja; krzno
negociar en pieles trgovati z usnjem

putāmen -inis, n (putāre) lupina, luščina, strok: Pl., Varr., Col., Val. Max., Petr., Fest. idr., iuglandium putamina Ci. orehove lupine, putamen ovi Plin. jajčna lupina, fabae Plin. bobov strok, ervi Plin., mali Punici Plin.

rind [ráind]

1. samostalnik
skorja; lupina, luščina; koža (slanine)
figurativno zunanji videz, površina

to take the rind off odstraniti skorjo (lupino) od

2. prehodni glagol
odstraniti skorjo, olupiti, oluščiti

coarse-rinded (ki je) hrapave skorje
smooth-rinded gladke skorje

robe [rɔb] féminin (ženska, otroška) obleka; talar; figuré obleka; lupina, koža (sadeža, gomolja); ovojni list (cigare)

robe d'un cheval, d'un chien barva konjske, pasje dlake
robe à danser, d'intérieur, de mariée, de soirée (ali: du soir), de sport, de ville plesna, domača, nevestina, večerna, športna, promenadna obleka
robe de bébé oblekca za dete; otroška obleka
robe-bain féminin de soleil obleka za na plažo
robe de chambre domača obleka ali halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
robe de magistrat službena obleka (halja)
robe de nuit (dolga) nočna srajca
robe à paniers, à crinoline obročno krilo, krinolina
robe à traîne obleka z vlečko
(gens pluriel de) robe sodniki in odvetniki
se parer de quelque chose comme de sa belle robe biti ponosen na kaj, domišljati si na kaj
prendre la robe postati odvetnik

Schale, die, (-, -n) skodelica; skleda; Baukunst, Architektur, Obst, Physik lupina; Tierkunde oklep, lupina; beim Korn: luskinica; Luftfahrt okrov; Technik skodela, čaša, lupina; Jagd parkelj; kleine/winzige Schale skledica; in Schale sein biti oblečen po predpisih, biti praznično oblečen; sich in Schale werfen lepo se obleči

Schalensessel, der, Schalensitz, der, školjkast sedež, lupina

scoárţă -e f

1. skorja; lupina

2. lubje

3. platnica

scōrza f

1. skorja

2. ekst. lupina

3. ekst. kačji lev

4. ekst. pren. (človeška) koža:
avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

5. pren. zunanjost, videz:
sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom

shard [ša:d] samostalnik
črepina
figurativno odlomek, drobec
zoologija (trda) krilna pokrovka; lupina (polža, jajca)

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

skin¹ [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga

skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji

test³ [test] samostalnik
zoologija lupina (mehkužcev itd.)

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

válvă -e f

1. (školjčna) lupina

2. luskina

3. tehn. ventil, zaklopka

volčji bob stalna zveza
Lupinus (rastlina) ▸ lupina, farkasbab